Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmetovalka Andreja Hribovšek ne beži v naravo, saj z njo živi. Ni je prizadelo zaprtje trgovin ali javnega prometa. Z zelenjavo je samooskrbna, moko kupuje v mlinu in peče kruh, v trgovino pa gre enkrat tedensko.
Kmetovalka Andreja Hribovšek ne beži v naravo, saj z njo živi. Ni je prizadelo zaprtje trgovin ali javnega prometa. Z zelenjavo je samooskrbna, moko kupuje v mlinu in peče kruh, v trgovino pa gre enkrat tedensko
Bili smo na ekološki kmetiji Pr Jernejk v Motniku, kjer kmetovalka Andreja Hribovšek živali ne vzreja za hrano. Zato pa so hrane polni rastlinjaki, saj prideluje zelenjavo, poleti tudi razno sadje in jagodičevje. Zakaj smo se namenili k njej? Ker se ji življenje v letu 2020 ni drastično spremenilo.
"Želim si, da bi se čim več ljudi začelo zavedati, da je narava tista, ki te zna potegniti iz slabega trenutka. Sprehod v naravo, objem enega drevesa. Včasih sem bila čisto naježena, ko sem objela drevo. Ker je tako manjkala ta povezava. Zdaj tega ne počnem več, me pa čisto sezuje en sončni vzhod. Se najde človek, ne!"
Pravi, da je našla mir, poleti pa tudi delo, saj je njen par rok za vse preprosto premalo. Njivo ji zorjejo sosedje, ko je iskala pomoč za delo, pa jo je tudi našla. Poleti sta ji pomagali dve dekleti, v prihodnje pa bi se rada povezala še z mlado družino iz sosednje vasi.
"Na njivi želim imeti tudi kakšne mlade pare, ljudi, ki bi z veseljem prišli, da si posadijo solato, pa jo čez štiri tedne pojejo. Na takšen način želim delati kmetijstvo."
Andreja je ekološka kmetica, ki nima televizije, ne spremlja niti radia ali novic. Uživa v glasbi, ki jo je poslušala v srednješolskih letih, čez ves dan pa ji družbo delajo šest mačkov, dva psa, dva pujsa, pa še dve ovci in tri oslice: "Ja, pri nas je luštno!"
Kmetovalka Andreja Hribovšek ne beži v naravo, saj z njo živi. Ni je prizadelo zaprtje trgovin ali javnega prometa. Z zelenjavo je samooskrbna, moko kupuje v mlinu in peče kruh, v trgovino pa gre enkrat tedensko.
Kmetovalka Andreja Hribovšek ne beži v naravo, saj z njo živi. Ni je prizadelo zaprtje trgovin ali javnega prometa. Z zelenjavo je samooskrbna, moko kupuje v mlinu in peče kruh, v trgovino pa gre enkrat tedensko
Bili smo na ekološki kmetiji Pr Jernejk v Motniku, kjer kmetovalka Andreja Hribovšek živali ne vzreja za hrano. Zato pa so hrane polni rastlinjaki, saj prideluje zelenjavo, poleti tudi razno sadje in jagodičevje. Zakaj smo se namenili k njej? Ker se ji življenje v letu 2020 ni drastično spremenilo.
"Želim si, da bi se čim več ljudi začelo zavedati, da je narava tista, ki te zna potegniti iz slabega trenutka. Sprehod v naravo, objem enega drevesa. Včasih sem bila čisto naježena, ko sem objela drevo. Ker je tako manjkala ta povezava. Zdaj tega ne počnem več, me pa čisto sezuje en sončni vzhod. Se najde človek, ne!"
Pravi, da je našla mir, poleti pa tudi delo, saj je njen par rok za vse preprosto premalo. Njivo ji zorjejo sosedje, ko je iskala pomoč za delo, pa jo je tudi našla. Poleti sta ji pomagali dve dekleti, v prihodnje pa bi se rada povezala še z mlado družino iz sosednje vasi.
"Na njivi želim imeti tudi kakšne mlade pare, ljudi, ki bi z veseljem prišli, da si posadijo solato, pa jo čez štiri tedne pojejo. Na takšen način želim delati kmetijstvo."
Andreja je ekološka kmetica, ki nima televizije, ne spremlja niti radia ali novic. Uživa v glasbi, ki jo je poslušala v srednješolskih letih, čez ves dan pa ji družbo delajo šest mačkov, dva psa, dva pujsa, pa še dve ovci in tri oslice: "Ja, pri nas je luštno!"
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov
