Kmetovalka Andreja Hribovšek ne beži v naravo, saj z njo živi. Ni je prizadelo zaprtje trgovin ali javnega prometa. Z zelenjavo je samooskrbna, moko kupuje v mlinu in peče kruh, v trgovino pa gre enkrat tedensko.

Kmetovalka Andreja Hribovšek ne beži v naravo, saj z njo živi. Ni je prizadelo zaprtje trgovin ali javnega prometa. Z zelenjavo je samooskrbna, moko kupuje v mlinu in peče kruh, v trgovino pa gre enkrat tedensko

Bili smo na ekološki kmetiji Pr Jernejk v Motniku, kjer kmetovalka Andreja Hribovšek živali ne vzreja za hrano. Zato pa so hrane polni rastlinjaki, saj prideluje zelenjavo, poleti tudi razno sadje in jagodičevje. Zakaj smo se namenili k njej? Ker se ji življenje v letu 2020 ni drastično spremenilo.

"Želim si, da bi se čim več ljudi začelo zavedati, da je narava tista, ki te zna potegniti iz slabega trenutka. Sprehod v naravo, objem enega drevesa. Včasih sem bila čisto naježena, ko sem objela drevo. Ker je tako manjkala ta povezava. Zdaj tega ne počnem več, me pa čisto sezuje en sončni vzhod. Se najde človek, ne!"

Pravi, da je našla mir, poleti pa tudi delo, saj je njen par rok za vse preprosto premalo. Njivo ji zorjejo sosedje, ko je iskala pomoč za delo, pa jo je tudi našla. Poleti sta ji pomagali dve dekleti, v prihodnje pa bi se rada povezala še z mlado družino iz sosednje vasi.

"Na njivi želim imeti tudi kakšne mlade pare, ljudi, ki bi z veseljem prišli, da si posadijo solato, pa jo čez štiri tedne pojejo. Na takšen način želim delati kmetijstvo."

Andreja je ekološka kmetica, ki nima televizije, ne spremlja niti radia ali novic. Uživa v glasbi, ki jo je poslušala v srednješolskih letih, čez ves dan pa ji družbo delajo šest mačkov, dva psa, dva pujsa, pa še dve ovci in tri oslice: "Ja, pri nas je luštno!"