Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nove grožnje z ukinitvijo financiranja Radiu Študent

08.01.2021

Kot kaže se postopno ugašanje dolgoletnih paradnih konjev iz nabora študentskih združenj in zavodov pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani nadaljuje … Najbolj je na udaru Radio Študent. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo zgolj še slabo četrtino vseh sredstev za njegovo delovanje, a njihova odtegnitev ogroža celotno strukturo financiranja, ki izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov. Letos naj sredstev ŠOU sploh ne bi prejeli. 

Ana Kandare, direktorica Radia Študent, komentira spopad z novimi grožnjami z ukinitvijo financiranja

Postopno ugašanje dolgoletnih paradnih konjev iz nabora študentskih združenj in zavodov pod pokroviteljstvom Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) se nadaljuje. Najbolj je na udaru Radio Študent. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo samo še slabo četrtino vseh sredstev za njegovo delovanje, a njihova odtegnitev ogroža celotno strukturo financiranja, ki izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov. Letos naj sredstev ŠOU sploh ne bi prejeli. Kot opozarja direktorica Radia Študent Ana Kandare, se "z našega vidika zdi, da smo močnejši kot kadar koli prej. Relevantnost Radia Študent se bolj kot kadar koli prej kaže tukaj in danes".

"Pri tistih, ki ne razumejo koncepta in vrednosti neodvisnega medija v današnjem času, relevantnost velja zelo malo. To, kar se zdaj dogaja, je klasična zgodba, ki napoveduje komercializacijo in razkroj javnega interesa na področju medijev."

Spomnimo, da je ŠOU takrat zagrozil prvemu neodvisnemu študentskemu radiu v Evropi, da bodo koronsko prilagojena sredstva za delovanje Radia Študent, ki je leto poprej že zašel v "abrahamovska" leta, upadla že pod mejo preživetja tega javnega medija. Izkazalo pa se je, da vsega le ni bila kriva koronska šiba. Sredstva iz študentskega proračuna so se zmanjševala že zadnjih osem let; do lanskega upada, ko so se na koncu vendarle dogovorili za samo polovico tistih iz leta 2012. To pomeni padec z 230 tisoč evrov na 120 tisoč evrov letno.

"Mi se bomo borili z vsemi kremplji, prepričani smo, da v tem boju nismo sami. Danes smo sporočili javnosti, da ne gre za umanjkanje financiranja od ŠOU, ampak za popolno demontažo Radia Študent."

Pri ŠOU svoje odločitve niso želeli komentirati.


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


Nove grožnje z ukinitvijo financiranja Radiu Študent

08.01.2021

Kot kaže se postopno ugašanje dolgoletnih paradnih konjev iz nabora študentskih združenj in zavodov pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani nadaljuje … Najbolj je na udaru Radio Študent. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo zgolj še slabo četrtino vseh sredstev za njegovo delovanje, a njihova odtegnitev ogroža celotno strukturo financiranja, ki izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov. Letos naj sredstev ŠOU sploh ne bi prejeli. 

Ana Kandare, direktorica Radia Študent, komentira spopad z novimi grožnjami z ukinitvijo financiranja

Postopno ugašanje dolgoletnih paradnih konjev iz nabora študentskih združenj in zavodov pod pokroviteljstvom Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) se nadaljuje. Najbolj je na udaru Radio Študent. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo samo še slabo četrtino vseh sredstev za njegovo delovanje, a njihova odtegnitev ogroža celotno strukturo financiranja, ki izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov. Letos naj sredstev ŠOU sploh ne bi prejeli. Kot opozarja direktorica Radia Študent Ana Kandare, se "z našega vidika zdi, da smo močnejši kot kadar koli prej. Relevantnost Radia Študent se bolj kot kadar koli prej kaže tukaj in danes".

"Pri tistih, ki ne razumejo koncepta in vrednosti neodvisnega medija v današnjem času, relevantnost velja zelo malo. To, kar se zdaj dogaja, je klasična zgodba, ki napoveduje komercializacijo in razkroj javnega interesa na področju medijev."

Spomnimo, da je ŠOU takrat zagrozil prvemu neodvisnemu študentskemu radiu v Evropi, da bodo koronsko prilagojena sredstva za delovanje Radia Študent, ki je leto poprej že zašel v "abrahamovska" leta, upadla že pod mejo preživetja tega javnega medija. Izkazalo pa se je, da vsega le ni bila kriva koronska šiba. Sredstva iz študentskega proračuna so se zmanjševala že zadnjih osem let; do lanskega upada, ko so se na koncu vendarle dogovorili za samo polovico tistih iz leta 2012. To pomeni padec z 230 tisoč evrov na 120 tisoč evrov letno.

"Mi se bomo borili z vsemi kremplji, prepričani smo, da v tem boju nismo sami. Danes smo sporočili javnosti, da ne gre za umanjkanje financiranja od ŠOU, ampak za popolno demontažo Radia Študent."

Pri ŠOU svoje odločitve niso želeli komentirati.


27.11.2019

Redilna sezona za naša ledenika

Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno petdeset kilometrov vzhodneje in štiristo metrov nižje ležečega bratca pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah.


27.11.2019

Kdo je bil Jimi Hendrix?

Legendarni kitarist Jimi Hendrix se je rodil na današnji dan leta 1942. Njegovo glasbo opisujejo kot pionirsko, eksperimentalno, uničujočo, osvobajajočo, prodorno, vizionarsko.


26.11.2019

Knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino zapira svoja vrata za javnost

Ko smo aprila v naši oddaji Nedeljski izlet predstavljali knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino, ki zaenkrat še vedno domuje v ljubljanski Kazini v središču mesta, smo dejali, da v tej specialni knjižnici zbirajo in hranijo dragoceno gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Fond knjižnice obsega več kot 52 tisoč enot. To so knjige, časopisi, dokumentarno gradivo, priročniki, zemljevidi, enciklopedije, letaki … V teh dneh pa nas je presenetila novica, da knjižnico zapirajo za javnost. Peticijo za ohranitev knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino so podpisali številni ugledni posamezniki, poziv pa naslavljajo na ministrstvo za izobraževanje, vlado in državni zbor, pa tudi na vodstvo inštituta. Tatjana Pirc je direktorja Inštituta za novejšo zgodovino Jureta Gašpariča vprašala, zakaj so se odločili, da knjižnico zaprejo za javnost.


22.11.2019

Upravljanje naprav z mislimi

Vmesniki med možgani in računalniki se zdijo kot znanstvena fantastika, ki se pojavlja le v medicini. Delno ta trditev drži – v rabo so za zdaj prišli po večini le v medicinske namene, nikakor pa ti vmesniki niso znanstvena fantastika. Raziskovalci jih izpopolnjujejo in iščejo nove načine uporabe, hkrati pa se ukvarjajo tudi z etičnimi vprašanji, ki se nanašajo na zaznavanje naših čustev. O teh dilemah govori dr. Maryam Alimardani z Univerze v Tilburgu.


20.11.2019

Posrečenčki oziroma one hit wonders

Godli in govorili smo o tako imenovanih enkratnikih, posrečenčkih. Manj neroden in bolj znan termin za to je "one hit wonders". Skladbe, ki so ostale same na vrhu, čeprav so glasbeniki ustvarjali še dolgo potem.


16.11.2019

Oblečeni spomeniki

Dokumentarna razstava Oblečeni spomeniki, nekulturna dediščina obuja spomin na projekt Manekeni, ko je 14. novembra 1997 Marija Mojca Pungerčar v okviru drugega trienala sodobne umetnosti U3 oblekla šestnajst ljubljanskih spomenikov, ki so jim sešili obleke po merah. Oblečeni spomenik padlih borcev je predstavljal esperanco, žar obetov v brezbarvni vsakdanjosti, za žensko, ki si drzne upati, Kidričev spomenik pa ekstravaganco, kredibilnost materialov in smel izbor barv za moškega, ki se zna uveljaviti.


16.11.2019

Slobodan Simič – Sime

Miha Švalj je gostil Slobodana Simiča – Simeta, piranskega raziskovalca in publicista, ki zase pravi, da je preprost in nepopravljiv Pirančan.


16.11.2019

dr. Andreja Ramšak

Morska biološka postaja Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, je edina slovenska ustanova, ki preučuje morje in spremlja njegovo kakovost. Letos praznuje 50 let delovanja, 50 let raziskav, ki nam pomagajo razumeti slovensko morje, njegove prebivalce, vidne in nevidne, in številne procese v morju. "Prehrana 20 % svetovnega prebivalstva temelji na ribah, zato je pomembno, da vemo, kaj vse je v njih. Zaradi dobrih hranil, ki jih tovrstna hrana vsebuje, pa poraba rib celo narašča." - dr. Andreja Ramšak


16.11.2019

ddr. Matjaž Ličer

Morska biološka postaja Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, je edina slovenska ustanova, ki preučuje morje in spremlja njegovo kakovost. Letos praznuje 50 let delovanja, 50 let raziskav, ki nam pomagajo razumeti slovensko morje, njegove prebivalce, vidne in nevidne, in številne procese v morju. Ta teden smo priča visoki gladini morja. Ali je to nekaj, česar se bomo morali navaditi? "Jaz mislim, da ja. Na žalost. Globalne študije nakazujejo, da če se bomo zelo potrudili kot človeštvo, bo rast morske gladine globalno med 30 in 50 centimetri." - ddr. Matjaž Ličer


16.11.2019

dr. Lovrenc Lipej

dr. Lovrenc Lipej je morski biolog. Pravi, da je slovensko morje Noetova barka, saj imamo veliko različnih morskih vrst, a malo primerkov posamezne vrste. Morska biološka postaja Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, je edina slovenska ustanova, ki preučuje morje in spremlja njegovo kakovost. Letos praznuje 50 let delovanja, 50 let raziskav, ki nam pomagajo razumeti slovensko morje, njegove prebivalce, vidne in nevidne, in številne procese v morju.


16.11.2019

dr. Patricija Mozetič

Vodja Morske biološke postaje Piran prof. dr. Patricija Mozetič se je kot se je kot mlada raziskovalka postaji pridružila v devetdesetih letih. Morska biološka postaja Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, je edina slovenska ustanova, ki preučuje morje in spremlja njegovo kakovost. Letos praznuje 50 let delovanja, 50 let raziskav, ki nam pomagajo razumeti slovensko morje, njegove prebivalce, vidne in nevidne, in številne procese v morju.


13.11.2019

30. festival Liffe

Letošnji festival bo zaznamovala močna slovenska udeležba, v fokusu bo kubanski film 60-ih, z retrospektivo se bodo poklonili režiserki Agnes Varda, ki nas je letos zapustila, v goste pa prihaja tudi kontroverzni ameriški filmar Abel Ferrara. Njegov najnovejši avtobiografski film Tommaso bo ob 19.30 festival tudi odprl.


13.11.2019

Na cesti pristali “buditelji” Tobačne

Novi lastnik Tobačne mesto je Kreativni center Poligon obvestil, da z novim letom z njimi ne bodo podaljšali najemniške pogodbe.


12.11.2019

Nu metal band P. O. D.

Tla ljubljanskega Kina Šiška bo danes zvečer zatresla nostalgija. Tisti, ki štejete vsaj tri desetletja svojega življenja, se boste zagotovo spomnili dveh bendov, ki jih je takrat - leta 2001 - še glasbena postaja MTV vneto vrtela. Alien Ant Farm so s priredbo komada Smooth Criminal kralja popa Michaela Jacksona dokazali, da zna biti tudi punk rock zabaven in smešen, P. O. D. oziroma Payable on Death pa so s svojo Alive prodrli na ameriško nu metal sceno. Pred večernim koncertom se je s pevcem skupine P. O. D. Sonnyjem Sandovalom srečala Maja Stepančič.


11.11.2019

Družina Simpson praznuje 30 let!

S čim so zaznamovali družbo in kako bi se znašli v današnji? Odgovarja filmski in literani kritik Robert Kuret.


09.11.2019

Film Ne joči, Peter je še danes živ zaradi svoje igrivosti

As ti tud not padu? je ponarodela fraza, menda avtorsko delo igralca Bogdana Lubeja, ki je v filmu Ne joči, Peter igral malega, štiriletnega hudomušnega Petra. Film so letos ob stoti obletnici rojstva režiserja Franceta Štiglica digitalno restavrirali in ga bodo v soboto ob 20-ih premierno v digitalni verziji predvajali v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Film, ki je v Štigličevi karieri pomenil prelom nekega zgodovinskega obdobja, saj je bil njegov zadnji partizanski film, je povezal več deset generacij, njegova sporočilnost pa je pomembna tudi v današnjem svetu.


09.11.2019

Ozadje nastanka trabanta

O trabantih in avtomobilski industriji na obeh straneh berlinskega zidu in železne zavese se pogovarjata avtomobilska strokovnjaka Vala 202 Andrej Brglez in Janez Martinčič.


08.11.2019

Nevzdržne razmere v begunskem taborišču Vučjak

Razmere za begunce in migrante v Bosni in Hercegovini so vse slabše. Najhuje je v neuradnem begunskem taborišču Vučjak, kjer je ta hip približno tisoč ljudi. To področje je občina Bihać letos spomladi namenila za začasno namestitev beguncev in migrantov, ki se zadržujejo na območju mesta in ki niso sprejeti v namestitvene centre, s katerimi upravlja Mednarodna organizacija za migracije. Tam je bil tudi Gašper Andrinek.


05.11.2019

Vozimo 202: Kako zmanjšati število trkov z divjadjo

V obdobju med letoma 2010 in 2018 je po podatkih Lovske zveze Slovenije na slovenskih cestah poginilo 46 933 osebkov srnjadi, 1329 jelenjadi, 935 divjih prašičev, 48 gamsov, 65 medvedov, 34 šakalov in 14 volkov. Na dnevni ravni pa uradno povozimo od 15 do 15 živali, neuradno pa še kakšno več. Če ste ob cesti opazili modre odsevnike na količkih, pa vam ni bilo jasno, za kaj gre in čemu so namenjeni, je odgovor preprost. Povezani so s trki vozil z živalmi, ki jih je s širjenjem cestnega omrežja, povečanim prometom, večjim številom avtomobilov in višjimi hitrosti vse več.


Stran 47 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov