Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot kaže se postopno ugašanje dolgoletnih paradnih konjev iz nabora študentskih združenj in zavodov pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani nadaljuje … Najbolj je na udaru Radio Študent. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo zgolj še slabo četrtino vseh sredstev za njegovo delovanje, a njihova odtegnitev ogroža celotno strukturo financiranja, ki izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov. Letos naj sredstev ŠOU sploh ne bi prejeli.
Ana Kandare, direktorica Radia Študent, komentira spopad z novimi grožnjami z ukinitvijo financiranja
Postopno ugašanje dolgoletnih paradnih konjev iz nabora študentskih združenj in zavodov pod pokroviteljstvom Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) se nadaljuje. Najbolj je na udaru Radio Študent. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo samo še slabo četrtino vseh sredstev za njegovo delovanje, a njihova odtegnitev ogroža celotno strukturo financiranja, ki izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov. Letos naj sredstev ŠOU sploh ne bi prejeli. Kot opozarja direktorica Radia Študent Ana Kandare, se "z našega vidika zdi, da smo močnejši kot kadar koli prej. Relevantnost Radia Študent se bolj kot kadar koli prej kaže tukaj in danes".
"Pri tistih, ki ne razumejo koncepta in vrednosti neodvisnega medija v današnjem času, relevantnost velja zelo malo. To, kar se zdaj dogaja, je klasična zgodba, ki napoveduje komercializacijo in razkroj javnega interesa na področju medijev."
Spomnimo, da je ŠOU takrat zagrozil prvemu neodvisnemu študentskemu radiu v Evropi, da bodo koronsko prilagojena sredstva za delovanje Radia Študent, ki je leto poprej že zašel v "abrahamovska" leta, upadla že pod mejo preživetja tega javnega medija. Izkazalo pa se je, da vsega le ni bila kriva koronska šiba. Sredstva iz študentskega proračuna so se zmanjševala že zadnjih osem let; do lanskega upada, ko so se na koncu vendarle dogovorili za samo polovico tistih iz leta 2012. To pomeni padec z 230 tisoč evrov na 120 tisoč evrov letno.
"Mi se bomo borili z vsemi kremplji, prepričani smo, da v tem boju nismo sami. Danes smo sporočili javnosti, da ne gre za umanjkanje financiranja od ŠOU, ampak za popolno demontažo Radia Študent."
Pri ŠOU svoje odločitve niso želeli komentirati.
Kot kaže se postopno ugašanje dolgoletnih paradnih konjev iz nabora študentskih združenj in zavodov pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani nadaljuje … Najbolj je na udaru Radio Študent. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo zgolj še slabo četrtino vseh sredstev za njegovo delovanje, a njihova odtegnitev ogroža celotno strukturo financiranja, ki izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov. Letos naj sredstev ŠOU sploh ne bi prejeli.
Ana Kandare, direktorica Radia Študent, komentira spopad z novimi grožnjami z ukinitvijo financiranja
Postopno ugašanje dolgoletnih paradnih konjev iz nabora študentskih združenj in zavodov pod pokroviteljstvom Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) se nadaljuje. Najbolj je na udaru Radio Študent. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo samo še slabo četrtino vseh sredstev za njegovo delovanje, a njihova odtegnitev ogroža celotno strukturo financiranja, ki izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov. Letos naj sredstev ŠOU sploh ne bi prejeli. Kot opozarja direktorica Radia Študent Ana Kandare, se "z našega vidika zdi, da smo močnejši kot kadar koli prej. Relevantnost Radia Študent se bolj kot kadar koli prej kaže tukaj in danes".
"Pri tistih, ki ne razumejo koncepta in vrednosti neodvisnega medija v današnjem času, relevantnost velja zelo malo. To, kar se zdaj dogaja, je klasična zgodba, ki napoveduje komercializacijo in razkroj javnega interesa na področju medijev."
Spomnimo, da je ŠOU takrat zagrozil prvemu neodvisnemu študentskemu radiu v Evropi, da bodo koronsko prilagojena sredstva za delovanje Radia Študent, ki je leto poprej že zašel v "abrahamovska" leta, upadla že pod mejo preživetja tega javnega medija. Izkazalo pa se je, da vsega le ni bila kriva koronska šiba. Sredstva iz študentskega proračuna so se zmanjševala že zadnjih osem let; do lanskega upada, ko so se na koncu vendarle dogovorili za samo polovico tistih iz leta 2012. To pomeni padec z 230 tisoč evrov na 120 tisoč evrov letno.
"Mi se bomo borili z vsemi kremplji, prepričani smo, da v tem boju nismo sami. Danes smo sporočili javnosti, da ne gre za umanjkanje financiranja od ŠOU, ampak za popolno demontažo Radia Študent."
Pri ŠOU svoje odločitve niso želeli komentirati.
Zakaj nam je neka glasba všeč, druga pa ne? Kako to, da v letu 2019 nihče več ne zna napisati dobrega komada? Zakaj nova glasba ne zveni tako dobro kot "ta stara"? To so bila izhodišča, ki pa so nas pripeljala na nasprotni breg, do poslušalcev. Smo ljudje kdaj prestari za odkrivanje in sprejemanje nove glasbe?
Okoljske organizacije so doživele že več različnih zahtev s strani odvetniških pisarn. Barbara Kvarc iz društva za sonaraven razvoj Focus opiše grožnjo, ki so jo doživele organizatorice kampanje proti TEŠ 6.
“Rdeča črta, ki nastane na obrisu tibetanskih vrhov ob sončnem vzhodu, je kot droga. Zato se vračaš tja, pa tudi če to doživiš vsakih pet let,” tako je Davo Karničar opisal jutro pred vzponom na najvišji vrh sveta, s katerega se je kot prvi Zemljan spustil s smučmi. Poslušajte posnetek intervjuja iz leta 2000.
Med tednom športa smo se na Valu 202 pomerili v širši javnosti precej neznanem športu - nogometnem golfu. Igra je bolj podobna minigolfu kot nogometu, igrišče na treh hektarjih travnatih površin pa res zelo spominja na igrišče za golf. In na tem igrišču smo se tudi preizkusili. Tako zveni ta bolj družabna kot športna igra.
Zdaj že nekdanji dopisnik časnika Delo s Primorske Boris Šuligoj po 40 letih še vedno redno prihaja v koprsko redakcijo, kljub temu da tam že sedi njegova naslednica. Po 40 letih rednega pisanja se mu je težko kar tako odpovedati. V teh letih je postal eden izmed osrednjih novinarskih poznavalcev primorskega področja, kar je prepletal tako z zunanjepolitičnimi temami kot kulturnimi. Kako po toliko letih vidi Primorsko, Slovenijo, Evropo in svet?
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V mestnem albumu se kot velika družina nabirajo Slovenjegradčanke in Slovenjegradčani. Okoli 400 jih je doslej fotografirala domačinka Katja Goljat, ki je sinoči zaključila z zadnjim fotografiranjem v improviziranem studiu na naslovu Glavni trg 24. Tako so v albumu, kamor po vsakem fotografiranju nalepi nastale portrete, že več županov, župnik, mestni posebneži in povsem običajni meščani, učiteljice joge in petja, gospodinje, odvetniki, novinarke in novinarji, skratka, različni prebivalci, ki tvorijo mesto.
Jutri se na otoku Lido zaključuje 76. Beneški filmski festival. Mostra 2019 je v desetih dneh na svoj filmski zemljevid razgrnila več kot 100 filmskih novitet vseh filmskih žanrov. V glavnem tekmovalnem programu smo lahko videli kar nekaj mojstrskih presežkov.
Pomembnejši del odraščanja so odločitve za prihodnost. Z njimi se soočamo že kot otroci, od najstniških let do odraslosti pa se njihovo število le še povečuje. Odločitve so lahko zelo težavne in marsikdo bi si upal priznati, da je med odraščanjem zaradi njih nemalokrat doživel stres. Dodatno breme na pleča svojih otrok pa pogosto prispevajo kar starši sami, ki jim odrejajo dodatne dejavnosti in pritiskajo nanje, da bi zadovoljili svoja pričakovanja glede idealnega otroka.
O tem, ali se za odstranjevanjem prikazovanja števila všečkov res skriva skrb za duševno zdravje uporabnikov ali razlogi tičijo kje drugje, odgovarjata dr. Jernej Amon Prodnik in Maša Butara.
Andrej je izbrskal priredbe uspešnic z letnico 2019, ki ne povzročajo bolečine v ušesih in kolkih.
Pogovor s Svetlano Zakharovo, eno izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta.
Da ne bodo v središču pozornosti samo fantje in nogometni klub Mura, ki sicer slovi po zvestih navijačih, sta se na Valu 202 iz terenskega studia v Murski Soboti oglasili nogometašici Tjaša in Sara.
Daniel Sukič, ki se je sicer rodil v Kanadi, se je priselil na Goričko in pravi, da je pravi Prekmurec. Kuhar po poklicu, z nabrušenim jezikom in občutkom za prebujanje okušalnih brbončic.
Končal je eno najboljših kanadskih univerz na področju inovacij, dobro leto živel v Los Angelesu, šest mesecev tudi v Ljubljani. Zakaj je izbral ravno Mursko Soboto?
Dobri ljudje, odlična hrana, neskončna ravnica. Prekmurje ob 100 obletnici priključitve matičnemu narodu izpostavljamo tudi na Valu 202.
Komik, voditelj, predvsem pa kulinarični mojster Boštjan Napotnik - Napo za poletni sprehod po gozdu svetuje poslušanje podcasta z vprašanji in odgovori za kulinarične zagate Milk Street.
Po krščanskem izročilu pohlep velja za enega izmed sedmih smrtnih grehov. Če so se ga davno nekoč ljudje sramovali, pa naj bi že nekaj časa veljal tudi kot vrlina in predvsem pot k uspehu. O tem, kako močno je pohlep zarezan v današnjo družbo in na kakšen način vpliva nanjo, razmišljajo duhovnik Branko Cestnik, pisatelj Miha Mazzini, gledališka režiserka Ivana Djilas in pesnik Ahmed Burić. Z njimi se je pogovarjal Gašper Andrinek.
20. maja je ves svet poročal o trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko. Huawei naj bi ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Kmalu potem so ZDA dogovor o prepovedi poslovanja s Huaweiem preložili za 90 dni, pred tednom pa so ga znova podaljšali za 90 dni. Kaj se bo zgodilo novembra letos, si ne upa napovedati nihče, je pa jasno, da trgovinska vojna v ospredje postavlja tudi usodo naših digitalnih življenj, ki so močno povezana s tujimi podjetji.
Neveljaven email naslov