Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
DARS je v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko in podjetjem Realis izvedel študijo, v kateri so najprej z anketami, nato pa še v simulatorju preizkušali varnost in učinkovitost prenovljene aplikacije. Njen namen bo s povezovanjem in širjenjem informacij zagotavljati čim večjo varnost vseh udeležencev v prometu. Predvidoma bo na voljo v začetku marca, že zdaj pa si lahko prenesete preizkusno različico.
“Karkoli je na cesti, zdaj traja minute, da pride do uporabnika. S pomočjo te aplikacije bo prišlo lahko v sekundah. Ne vse, ampak vedno več.” - vodja Prometno informacijskega centra Brane Nastran
Prenovljena aplikacija bo predvidoma na voljo v začetku marca, za zdaj si je mogoče na pametne naprave naložiti preizkusno različico
DARS je v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko in podjetjem Realis izvedel študijo, v kateri so najprej z anketami, nato pa še v simulatorju preizkušali varnost in učinkovitost prenovljene aplikacije.
"Področje uporabe aplikacije med vožnjo je zahtevno, pri tem moramo biti zelo zelo previdni, kako je videti vmesnik - da uporabnik ne posveča pozornosti aplikaciji, ampak vozilu oziroma cestišču, to je ključnega pomena. Pomembno je, da so interakcije z aplikacijo zelo omejene, da so res samo tiste najnujnejše oziroma jih sploh ni. Da aplikacija samo na najbolj učinkovit način, se pravi z nekim prikaznim oknom, morda s piskom, opozori, kjer je potrebno, sicer pa ne moti voznika," - Jože Guna iz Laboratorija za multimedijo Fakultete za elektrotehniko
Prenovljena aplikacija bo poleg optimizirane funkcije za enostavno sporočanje dogodkov na cesti v le nekaj "klikih" omogočala še izračun najboljše poti do cilja na podlagi hipnih podatkov o gostoti prometa in zgodovinskih podatkov ter pregled načrtovanih del na cesti. Voznika bo opozarjala o predvidenih povečanjih prometa, izboljšali pa so tudi glasovno sporočanje. Prenovili bodo še spletni portal promet.si, da bo po načinu upravljanja in podobi usklajen z novo aplikacijo. Ta pa bo neposredno povezana tudi s Prometnim klubom Vala 202. Tako bodo informacije iz več virov krožile hitreje, pravi vodja Prometno-informacijskega centra Brane Nastran.
"Karkoli je na cesti, zdaj traja minute, da pride do uporabnika. S pomočjo te aplikacije bo lahko prišlo v sekundah. Ne vse, ampak vedno več."
Preizkusno različico aplikacije si lahko naložite tukaj.
DARS je v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko in podjetjem Realis izvedel študijo, v kateri so najprej z anketami, nato pa še v simulatorju preizkušali varnost in učinkovitost prenovljene aplikacije. Njen namen bo s povezovanjem in širjenjem informacij zagotavljati čim večjo varnost vseh udeležencev v prometu. Predvidoma bo na voljo v začetku marca, že zdaj pa si lahko prenesete preizkusno različico.
“Karkoli je na cesti, zdaj traja minute, da pride do uporabnika. S pomočjo te aplikacije bo prišlo lahko v sekundah. Ne vse, ampak vedno več.” - vodja Prometno informacijskega centra Brane Nastran
Prenovljena aplikacija bo predvidoma na voljo v začetku marca, za zdaj si je mogoče na pametne naprave naložiti preizkusno različico
DARS je v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko in podjetjem Realis izvedel študijo, v kateri so najprej z anketami, nato pa še v simulatorju preizkušali varnost in učinkovitost prenovljene aplikacije.
"Področje uporabe aplikacije med vožnjo je zahtevno, pri tem moramo biti zelo zelo previdni, kako je videti vmesnik - da uporabnik ne posveča pozornosti aplikaciji, ampak vozilu oziroma cestišču, to je ključnega pomena. Pomembno je, da so interakcije z aplikacijo zelo omejene, da so res samo tiste najnujnejše oziroma jih sploh ni. Da aplikacija samo na najbolj učinkovit način, se pravi z nekim prikaznim oknom, morda s piskom, opozori, kjer je potrebno, sicer pa ne moti voznika," - Jože Guna iz Laboratorija za multimedijo Fakultete za elektrotehniko
Prenovljena aplikacija bo poleg optimizirane funkcije za enostavno sporočanje dogodkov na cesti v le nekaj "klikih" omogočala še izračun najboljše poti do cilja na podlagi hipnih podatkov o gostoti prometa in zgodovinskih podatkov ter pregled načrtovanih del na cesti. Voznika bo opozarjala o predvidenih povečanjih prometa, izboljšali pa so tudi glasovno sporočanje. Prenovili bodo še spletni portal promet.si, da bo po načinu upravljanja in podobi usklajen z novo aplikacijo. Ta pa bo neposredno povezana tudi s Prometnim klubom Vala 202. Tako bodo informacije iz več virov krožile hitreje, pravi vodja Prometno-informacijskega centra Brane Nastran.
"Karkoli je na cesti, zdaj traja minute, da pride do uporabnika. S pomočjo te aplikacije bo lahko prišlo v sekundah. Ne vse, ampak vedno več."
Preizkusno različico aplikacije si lahko naložite tukaj.
Zjutraj nas je pozdravil Janez Evangelist Rus, igralec, smučar in vlogerski duhovnik, ki se o smislu šefovih zamisli še najraje sprašuje med bukvami. O božiču, bukvah in o tem, kaj bi imel zveličar napisano na FB profilu, če bi ga imel. - Z njim se je pogovarjal Miha Šalehar.
Ob zimskem solsticiju nas dnevna svetloba spremlja le dobro tretjino dneva, zakaj si ne bi zato vsaj umetno pričarali malo sonca? Odpravljamo se torej k naši najbližji zvezdi. Zakaj jo kljub bližini še vedno slabo poznamo, kako to, da vsakih nekaj let muhasto vzroji in nad nas pihne Sončev veter, in kje v umetnosti sonce sveti še posebej gorko?
Pesnik in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, ki ga mnogi imenujejo tudi znanstvenik, ker v svojo poezijo na premišljen način vključuje tudi svoje znanstvene premisleke, je v rani mladosti svojo prvo pesem posvetil prav soncu.
Na zimski solsticij je že nekaj let v navadi, da nekateri kinematografi organizirajo Noč kratkih filmov, tudi v Slovenski kinoteki. Med njimi je veliko klasičnih, posnetih še na 33 mm filmskem traku, razlaga Varja Močnik, programska vodja Slovenske Kinoteke, režiserka in filmska kritičarka.
Nekaj zanimivih dejstev o Soncu, ki jih je zbral novinar rtvslo.si Aljoša Masten.
Sinoči, malo pred polnočjo je nastopil letošnji zimski solsticij. To je tista točka v letu, ko je dan najkrajši, ko Sonce opravi navidezno najkrajšo pot čez nebo in to po najnižji tirnici. Danes so ob vsej tehnologiji, ki nas obkroža, bolj kot ne slepi za tovrstne pojave, nekdaj, v preteklih kulturah pa je potovanje Sonca čez nebo predstavljalo ključen steber razlaganja časa.
Danes smo na Valu 202 na posebni misiji k Soncu. Slišali smo, kaj je nekdaj in ponekod še danes pomenil zimski solsticij, in se dotaknili Sonca kot zvezde, ki je v marsičem znanstvenikom še vedno velika uganka. Prav zato so poleti proti njemu izstrelili sondo Parker, ki ga bo preučevala prihodnjih sedem let. Nasina misija, ki velja za eno od bolj atraktivnih letos, bo v marsičem prelomna in bo postavljala rekorde. Nekaj jih je že, je Maji Ratej potrdil Nasin znanstvenik pri misiji Parker dr. Adam Szabo.
V naslednjih nekaj minutah pa na Sonce, kjer je – si lahko predstavljamo – strahotno vroče. V notranjosti Sonca poteka fuzija, torej zlivanje vodika v helij, ta področja so nepredstavljivo gosta, temperatura in tlak pa posledično izjemno visoka. Vse to vpliva na to, da potrebujejo delci, da se prebijejo na površje Sonca na sto tisoče, celo milijone let, potem ko so 200-krat večji razdalji od površja Sonca do Zemlje kos v pičlih osmih minutah. Da je Sonce prav zares impresivna zvezda, se strinja naša naslednja sogovornica dr. Sonja Jejčič, ki je doktorirala iz solarne fizike in je edina v Sloveniji, ki se profesionalno ukvarja s Soncem.
»Dnevna svetloba je tista, ki naredi prostor živ«, pravi arhitektka Maruša Zorec, ki sodeluje pri številnih prenovah stavb kulturne dediščine, zadnji odmevni sta bili Plečnikova hiša in Švicarija v Ljubljani. Najlepše oblikovano svetlobo je doživela v kapeli Bagswerd, arhitekta Jerna Utzona pri Kopenhagnu.
To bodo zadnje delovne besede Slavka Bobovnika pred televizijsko kamero preden odide v pokoj.
Aljoša in Matjaž sta pred desetletji v Angliji kupila okrasni darilni trak. Uporabila sta ga pri okraševanju steklenice, ki sta jo podarila prijatelju. To isto steklenico s tako prepoznavnim trakom, da ga ni bilo mogoče zamenjati za kakšnega drugega, sta čez čas dobila nazaj. Za darilo. A ne od istega prijatelja, ki sta mu jo podarila. Simon pravi, da je podaril knjigo in jo čez čas dobil nazaj. Kot darilo za rojstni dan od druge osebe, torej ne od tiste, ki ji je knjigo podaril za božička. Tomaž ima prijatelja, ki mu je to šlo blazno na živce in je na steklenice zalepil nalepke od svoje firme. Tako je poskrbel, da se vračajo samo prijatelji, ne pa tudi steklenice
Z dr. Dušanom Plutom o še enem pomembnem avtogolu, ki nam ga bodo zabili svetovni politiki v Katovicah
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti, je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja 18 katalonskim voditeljem ponovno zaostrujejo.56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od marca letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je spregovoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah. Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor … S katalonskim predsednikom se je pogovarjal Luka Hvalc.
Frank Sinatra bi danes, 12. 12., praznoval svoj rojstni dan. Žal že pokojni glasbenik si je želel, da bi se ga spominjali po glasbenih inovacijah, čudovitem življenju in petju. “Da bi nekoč, čez mnogo let, nekdo pel tako kot jaz.”
Novinar Gašper Andrinek je bil v središču Strasbourga, ko se je zgodil strelski napad. Ljudje so bežali in se skrivali, tudi v stanovanja neznancev. Dvajset se jih je stiskalo v tujem stanovanju sočutnih domačinov in spremljalo poročanje domačih medijev. Ko je prispela informacija o prvi smrtni žrtvi, so se – neznanci, združeni v grozi – povezali v žalosti. A jih je povezala tudi človečnost, na varno so umikali tiste, ki se sami niso mogli. Gospod na invalidskem vozičku je po informaciji o prvi smrtni žrtvi predlagal minuto molka. Obraze so oblile solze.
Slovenski lovci in ribiči so zadovoljni z medsebojnim sodelovanjem, veliko manj pa s klimatskimi spremembami.
Splošna uredba o varstvu podatkov je dvignila veliko prahu in očitno ga še vedno dviguje.
David je za vstopnici za Izštekanih 25 odštel 38 evrov, a je zbolel in se odločil, da ju na Twitterju proda za 40 evrov, denar pa nameni dobrodelnemu projektu. Pod objavo se je oglasil Sašo, ki je ponudil 100 evrov! Nakazal je 102,02 evra, a je bil na koncu znesek nekoliko drugačen. V smehu pripoveduje, da banke ne oproščajo dobrodelnih nakazil. Zakaj pa sta se povezala v dobrodelnosti? David pravi, da z dobrodelnostjo rasteš in se vživljaš v drugega človeka.
Filozofinja dr. Alenka Zupančič je v intervjuju za Frekvenco X na Valu 202 spregovorila o uporu poražencev globalizacije. Zakaj v vsaj statistično solidnih gospodarskih razmerah uspevajo Trump in trumpi? Kaj v resnici predstavlja brexit? Zakaj je bil zaradi protesta rumenih jopičev prisiljen popustiti francoski predsednik Emmanuel Macron? Kakšno je razmerje med globalizacijo in segregacijo? Avtor: Luka Hvalc
Neveljaven email naslov