Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih. Z gostom o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi.
Florian Lamblin, vodja mednarodnega razvoja na kolesarski dirki po Franciji, o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi
Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih.
"Tadej Pogačar in Primož Roglič sta poskrbela za zgodovinski delež gledalcev. V Sloveniji smo imeli veliko gledalcev, kar 31 odstotkov. Upam, da se bo ta navdušenost nad kolesarstvom prenesla tudi na kolesarsko dirko po Sloveniji, ki si jo bom letos z veseljem ogledal. Za slovensko televizijo je pomembno, da nima samo običajnih kolesarjev, ampak tudi izvenserijskega Pogačarja in Rogliča. Z njima raste kolesarski ekosistem."
Pri organizaciji največje kolesarske dirke so tesno sodelovali s francosko vlado, ki je dirko uporabila za zgled, da lahko življenje teče tudi med pandemijo. Okoliščina, ki je dodatno pripomogla k organizacijskemu in finančnemu uspehu dirke je tudi to, da je televizija ključna v njihovem načinu financiranja, enako velja za sponzorstva. Niso odvisni od vstopnic, saj je ogled dirke brezplačen. Kaj pa letošnja kolesarska dirka po Franciji, ki se bo ponovno odvijala julija?
"Zagotovo smo zdaj bolj samozavestni, saj vemo, da lahko organiziramo tak dogodek tudi med pandemijo. Pokazali smo, kakšno moč ima Tour de France. Začeli smo razmišljati o novih idejah, ki jih bomo lahko v prihodnosti predstavili navijačem. Razvijamo možnosti, da bi tudi manjše države bolj vključili k sodelovanju. Mislim, da moramo dirko promovirati tudi preko e-športa, imamo video igre, ki nam bodo morda pritegnili novo občinstvo, in dovolj ostalih področij, kjer se lahko razvijamo."
Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih. Z gostom o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi.
Florian Lamblin, vodja mednarodnega razvoja na kolesarski dirki po Franciji, o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi
Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih.
"Tadej Pogačar in Primož Roglič sta poskrbela za zgodovinski delež gledalcev. V Sloveniji smo imeli veliko gledalcev, kar 31 odstotkov. Upam, da se bo ta navdušenost nad kolesarstvom prenesla tudi na kolesarsko dirko po Sloveniji, ki si jo bom letos z veseljem ogledal. Za slovensko televizijo je pomembno, da nima samo običajnih kolesarjev, ampak tudi izvenserijskega Pogačarja in Rogliča. Z njima raste kolesarski ekosistem."
Pri organizaciji največje kolesarske dirke so tesno sodelovali s francosko vlado, ki je dirko uporabila za zgled, da lahko življenje teče tudi med pandemijo. Okoliščina, ki je dodatno pripomogla k organizacijskemu in finančnemu uspehu dirke je tudi to, da je televizija ključna v njihovem načinu financiranja, enako velja za sponzorstva. Niso odvisni od vstopnic, saj je ogled dirke brezplačen. Kaj pa letošnja kolesarska dirka po Franciji, ki se bo ponovno odvijala julija?
"Zagotovo smo zdaj bolj samozavestni, saj vemo, da lahko organiziramo tak dogodek tudi med pandemijo. Pokazali smo, kakšno moč ima Tour de France. Začeli smo razmišljati o novih idejah, ki jih bomo lahko v prihodnosti predstavili navijačem. Razvijamo možnosti, da bi tudi manjše države bolj vključili k sodelovanju. Mislim, da moramo dirko promovirati tudi preko e-športa, imamo video igre, ki nam bodo morda pritegnili novo občinstvo, in dovolj ostalih področij, kjer se lahko razvijamo."
Dan začne z belo kavo in branjem poezije, medtem ko ostali družinski člani še trdno spijo. Helena Rismondo je umetnica z motorno žago.
Plastični odpadki so eden od največjih okoljskih izzivov prihodnosti, njihov vpliv pa lahko vidimo in čutimo že zdaj. Smo tretja generacija od izuma plastike, pa zdaj skoraj ni več kvadratnega kilometra morja, po katerem ne bi plavali plastični delci ali izdelki. In čeprav si najbrž življenja brez plastike res ne moremo predstavljati, bo to precej težje, tudi če bo te vse več. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Končna postaja: morje?, ki osvetljuje problematiko plastičnih odpadkov, ki končajo v morju. Pripravil jo je Muzej za oblikovanje Zürich, partnerji razstave pa so plastične odpadke nabrali med čistilnimi akcijami na Havajih, v Severnem morju in Baltskem morju.
Pri desetih letih je v glasbeni šoli začutil toplino klavirskih tipk, sledile so osnove igranja kitare in usodna D’n’B zabava, kjer se je Luka Per prvič srečal z omenjenim elektronskim podžanrom.
10. december je mednarodni dan človekovih pravic, in dan, ko se končuje 16-dnevna evropska kampanja proti nasilju nad ženskami. Prihodnje leto bo Evropska komisija namenila osveščanju proti nasilju nad ženskami. Nasilje, ki se v Evropi še vedno vse preveč tolerira. Evropski inštitut za enakost med spoloma je ob tej priložnosti pripravil nekaj podatkov o tem, koliko nas takšno nasilje stane, ker morda nas bo prej zaskrbelo ob stroških kot ob dejstvu, da vsaka tretja ženska v Evropi doživi eno od oblik spolnega in drugega nasilja v svojem življenju. Sicer pa v naslednjih minutah na Valu 202 najprej nekaj besed o raziskavi Revščina in spol, ki jo je konec novembra v Bratislavi predstavil prav ta Evropski inštitut za enakost med spoloma.
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
Magnus Carlsen je ubranil naslov svetovnega prvaka v šahu. V pospešenem dodatku štirih partij je s 3:1 premagal izzivalca Sergeja Karjakina. Dvoboj v posebnem podkastu s slovensko velemojstrico Darjo Kapš in novinarsko šahovsko legendo Ivom Bajcem analizira Matej Hrastar.
Kdo izbira glasbo, ki prihaja iz zvočnikov v trgovskih centrih in urbanih mestnih središčih? O tem in vplivu glasbe na potrošnjo s Katarino Habe, doktorico psihologije z ljubljanske Akademije za glasbo.
Preden v sredo zvečer zavzame glavni oder Kina Šiška, se je Asaf Avidan ustavil tudi v našem studiu. Ob klepetu nam je zaigral par komadov z akustično kitaro, ki je njegova edina spremljevalka na trenutni solistični turneji Into the Labyrinth.
Kaj je skupno Trubarju, Valvasorju, Vegi, Jakopiču, Gallusu, Plečniku, Prešernu, Kobilci in Cankarju - seveda poleg tega, do so ti znameniti Slovenci zaznamovali našo zgodovino? Zaznamovali so tudi našo samostojno državo, saj so bili upodobljeni na slovenski valuti, na tolarjih. In prav teh so se v letu, ko praznujemo 25 let naše samostojnosti, spomnili tudi v Narodnem muzeju Slovenije ter jih postavili na ogled na razstavi z naslovom Zlati prah.
Brazilec Moreno Veloso je, tako kot oče Caetano Veloso, že večkrat stal na slovenskih glasbenih odrih. Tokrat je prvič nastopal brez prijateljev Alexandra Kassina in Domenica Lancelottija, s katerima pa še vedno sodeluje. Moreno je Val 202 obiskal pred koncertom v Cankarjevem domu. Ko sva vstopila v dvigalo za peto nadstropje, je številke prebral po rusko. Rusko zna, ker je študiral fiziko. Razložil mi je, da sta za študij fizike najuporabnejša jezika angleščina in ruščina. V Rusiji ni bil nikoli, a zvok jezika mu je ostal v ušesu. Zvok ruščine je podoben zvoku portugalščine.
Med mitom o vedno večji zabitosti in uradnim mitom o tem, da smo vse bolj izobraženi.
V rubriki Jezikanje tokrat analiziramo jezik nogometašev. Srce smo pustili v studiu!
Tomi M. v jutranjem programu Vala 202 predstavi Siddhartino vinilno izdajo. V pogovoru z Andrejem Karolijem.
Med cepcem in dlakocepcem je samo dlako razlike. Tokrat o izgovarjavi krajevnih imen, ki se pogosto pojavljajo med prometnimi informacijami.
Napoved Izštekanih 10 z voditeljem Juretom Longyko in harmonikarjem Janezom Dovčem.
Pogovor s Svitom Komelom, diamantnim maturantom in brucem Pravne fakultete v Ljubljani.
Neveljaven email naslov