Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih. Z gostom o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi.
Florian Lamblin, vodja mednarodnega razvoja na kolesarski dirki po Franciji, o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi
Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih.
"Tadej Pogačar in Primož Roglič sta poskrbela za zgodovinski delež gledalcev. V Sloveniji smo imeli veliko gledalcev, kar 31 odstotkov. Upam, da se bo ta navdušenost nad kolesarstvom prenesla tudi na kolesarsko dirko po Sloveniji, ki si jo bom letos z veseljem ogledal. Za slovensko televizijo je pomembno, da nima samo običajnih kolesarjev, ampak tudi izvenserijskega Pogačarja in Rogliča. Z njima raste kolesarski ekosistem."
Pri organizaciji največje kolesarske dirke so tesno sodelovali s francosko vlado, ki je dirko uporabila za zgled, da lahko življenje teče tudi med pandemijo. Okoliščina, ki je dodatno pripomogla k organizacijskemu in finančnemu uspehu dirke je tudi to, da je televizija ključna v njihovem načinu financiranja, enako velja za sponzorstva. Niso odvisni od vstopnic, saj je ogled dirke brezplačen. Kaj pa letošnja kolesarska dirka po Franciji, ki se bo ponovno odvijala julija?
"Zagotovo smo zdaj bolj samozavestni, saj vemo, da lahko organiziramo tak dogodek tudi med pandemijo. Pokazali smo, kakšno moč ima Tour de France. Začeli smo razmišljati o novih idejah, ki jih bomo lahko v prihodnosti predstavili navijačem. Razvijamo možnosti, da bi tudi manjše države bolj vključili k sodelovanju. Mislim, da moramo dirko promovirati tudi preko e-športa, imamo video igre, ki nam bodo morda pritegnili novo občinstvo, in dovolj ostalih področij, kjer se lahko razvijamo."
Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih. Z gostom o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi.
Florian Lamblin, vodja mednarodnega razvoja na kolesarski dirki po Franciji, o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi
Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih.
"Tadej Pogačar in Primož Roglič sta poskrbela za zgodovinski delež gledalcev. V Sloveniji smo imeli veliko gledalcev, kar 31 odstotkov. Upam, da se bo ta navdušenost nad kolesarstvom prenesla tudi na kolesarsko dirko po Sloveniji, ki si jo bom letos z veseljem ogledal. Za slovensko televizijo je pomembno, da nima samo običajnih kolesarjev, ampak tudi izvenserijskega Pogačarja in Rogliča. Z njima raste kolesarski ekosistem."
Pri organizaciji največje kolesarske dirke so tesno sodelovali s francosko vlado, ki je dirko uporabila za zgled, da lahko življenje teče tudi med pandemijo. Okoliščina, ki je dodatno pripomogla k organizacijskemu in finančnemu uspehu dirke je tudi to, da je televizija ključna v njihovem načinu financiranja, enako velja za sponzorstva. Niso odvisni od vstopnic, saj je ogled dirke brezplačen. Kaj pa letošnja kolesarska dirka po Franciji, ki se bo ponovno odvijala julija?
"Zagotovo smo zdaj bolj samozavestni, saj vemo, da lahko organiziramo tak dogodek tudi med pandemijo. Pokazali smo, kakšno moč ima Tour de France. Začeli smo razmišljati o novih idejah, ki jih bomo lahko v prihodnosti predstavili navijačem. Razvijamo možnosti, da bi tudi manjše države bolj vključili k sodelovanju. Mislim, da moramo dirko promovirati tudi preko e-športa, imamo video igre, ki nam bodo morda pritegnili novo občinstvo, in dovolj ostalih področij, kjer se lahko razvijamo."
Olimpijske igre v Pekingu so bile zgodovinske. Michael Phelps je z osmimi zlatimi medaljami na enih igrah presegel dosežek Marka Spitza iz leta 1972. Bilo pa je to tudi naše leto, saj je Sara Isaković priplavala prvo olimpijsko medaljo za slovensko plavanje. Uršula Majcen je z junakinjo obudila spomin na 13. avgust pred osmimi leti.
Na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru bo v bazenu nastopila tudi deveterica slovenskih plavalcev in plavalk. Slovenska plavalna odprava je čez lužo odpotovala v torek, zdaj je na zaključnih pripravah v Santosu, v olimpijsko vas pa pride 2. avgusta, plavalni obračuni se bodo začeli štiri dni kasneje. Za 28-letnega Damirja Dugonjiča bodo to tretje olimpijske igre, še pred odhodom v Brazilijo, pa ga je oslabila bakterijska okužba.
Agata Tomažič je dolgoletna novinarka časnika Dela, ki je zdaj prevzela vlogo komunikatorke v ZRC SAZU. Agata piše tudi odlične zgodbe, seveda pa knjige tudi rada prebira. Priporoča zanimive zgodbe Frana Erjavca z naslovom Domače in tuje živali v podobah.
Katarina Habe, doktorica psihologije, predavateljica in raziskovalka, vodja in pevka skupine Katrinas, predlaga knjigi: Milan Dekleva – Telo iz črk Jojo Moyes – Ob tebi
Zgodovinarju in direktorju ZRC SAZU je žal, da je na področju prebiranja e-knjig zamudnik, mu je pa všeč, da je vse več strokovne literature dostopne v elektronski obliki. Med klasično-papirnatno literaturo priporoča Zgodbo o ljubezni in temnini Amosa Oza.
Izar Lunaček je filozof in stripar, ki se že nekaj let trudi povezati domačo stripovsko sceno, v ta namen pod njegovim okriljem že nekaj let poteka vsakomesečni dogodek Stripolis. Navdušenje nad stripi ima že dolgo preteklost, svoj prvi strip je narisal že kot osnovnošolec, redno jih je v periodiki objavljal med študijem filozofije in primerjalne književnosti. Doktoriral je iz nadaljevank, risank in stripov, in pri tem prišel do ugotovitve, da smešno ni nujno banalno. Stripi pa po njegovem mnenju že dolgo časa niso material za nepismene, ampak so vedno bolj družbeno-kritični, sporočilni in poučni. Zato tudi ni presenečenje, da je njegov knjižni namig “stripovski”.
V Nebulozah o visokem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina ob 100-letnici ruske kapelice na Vršiču.
Drago Mislej Mef je glasbenik, urednik izolskega tednika Mandrač, nekoč je bil celo klubski nogometaš. V življenju mu ni dolgčas, pogosto pa ostane bolj malo časa za branje.
Eva priproča knjigo Osmi Poverjenik, hrvaškega avtorja Renata Barertića
Otvoritvena slovesnost 27ih olimpijskih iger v Sydneyu je bila spektakularna. Po Melburneu 1956-ega je igre spet gostila Avstralija. Severna in Južna Koreja sta bili združeni pod eno zastavo, sodobni objekti pa so obljubljali praznik športnikov iz 199-ih držav. Slovenska odprava je bila 74-članska, po zaslugi Iztoka Čopa, Luke Špika in Rajmonda Debevca pa je prvič v samostojni zgodovini prišla do dveh najbolj žlahtnih olimpijskih kolajn.
Priporoča v branje knjigo Pradavnina- velika ilustrirana enciklopedija
Mediji in reklame nas učijo piti, dihati, seksati, vzgajati, sedeti, jesti in piti. Se tudi vi kdaj počutite nekompetentne za življenje?
V branje priporoča celoten opus avtorice, Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Izpostavi knjigo Secondhand time.
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske FF, je poklicno in zasebno strastna bralka. V knjižnem namigu nam je povedala, katera knjiga jo je najbolj navdušila.
Neveljaven email naslov