Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije – kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Slednja je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke. Kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji pa več v pogovoru z dr. Tomažem Zwittrom, profesorjem astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Profesor astronomije, astrofizike in kozmologije Tomaž Zwitter o tem, kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije, kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Ta je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke.
Združeni arabski emirati so relativno nov igralec na področju osvajanja vesolja, ki so najverjetneje pomanjkanje tradicije in znanja kompenzirali z denarjem. Na vprašanje, ali so večino tehnologije preprosto uvozili oz. kupili, profesor dr. Tomaž Zwitter odgovarja:
"Ko razvijate takšno misijo, želite ustvariti ravnovesje. Na eni strani želite, da se domača znanost nauči in tehnologija usposobi, na drugi strani pa nikakor ne želite odkrivati tople vode."
Združeni arabski emirati so za ZDA, Sovjetsko zvezo, Indijo in Evropo (ESA) postali peta entiteta, ki je dosegla rdeči planet. Šesta pa je Kitajska, ki je dosegla Mars s sondo Tjaven 1. Tudi zanjo je bil to zgodovinski polet, predvsem pa ima ambicioznejše načrte kot Arabci. Sonda, ki se je že utirila, je sestavljena iz orbiterja, pristajalnika in roverja. Kakšne načrte imajo torej Kitajci na Marsu?
"Če govorimo tukaj o neki vrsti vesoljske tekme, torej da pokažeš, da si določen igralec, bi mogoče malo hudomušno pripomnil. Leta 2014 je bila svetovna srenja presenečena nad tem, da je Indijcem s popolnoma lastno misijo uspelo narediti nekaj, kar so Združeni arabski emirati februarja. Seveda je bil tukaj določen manko Kitajske, saj ona tega takrat ni naredila. Ideja je iti na Mars, se utiriti, pristati in se celo voziti okoli z vozilom. Če jim bo vse to uspelo, bodo nedvomno prvi igralec, ki mu bo to uspelo v enem zamahu. Mešanica tehnološkega razvoja, nacionalnega ponosa, pa seveda zavedanja za investiranje v tovrstne tehnologije jih pelje naprej."
Združene d ržave so po skoraj natanko desetih letih na Mars dostavile novo samohodno vozilo. Rover perseverance je varno na tleh, le kakšno minuto po pristanku pa so na Zemljo prišle tudi prve fotografije, ki sta jih posneli varnostni kameri na spredku in zadku vozila. Kaj se je v teh dneh od pristanka do danes že zgodilo z roverjem, kaj vse je že opravil in kaj ga še čaka?
"Najprej je seveda treba vse stestirati. Zato so začeli že prižigati določene instrumente, da preverijo, ali delajo, kot so predvideli. Počasi in previdno se postavlja celotna misija v pogon. To pa bo trajalo še kakšna dva tedna."
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije – kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Slednja je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke. Kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji pa več v pogovoru z dr. Tomažem Zwittrom, profesorjem astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Profesor astronomije, astrofizike in kozmologije Tomaž Zwitter o tem, kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije, kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Ta je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke.
Združeni arabski emirati so relativno nov igralec na področju osvajanja vesolja, ki so najverjetneje pomanjkanje tradicije in znanja kompenzirali z denarjem. Na vprašanje, ali so večino tehnologije preprosto uvozili oz. kupili, profesor dr. Tomaž Zwitter odgovarja:
"Ko razvijate takšno misijo, želite ustvariti ravnovesje. Na eni strani želite, da se domača znanost nauči in tehnologija usposobi, na drugi strani pa nikakor ne želite odkrivati tople vode."
Združeni arabski emirati so za ZDA, Sovjetsko zvezo, Indijo in Evropo (ESA) postali peta entiteta, ki je dosegla rdeči planet. Šesta pa je Kitajska, ki je dosegla Mars s sondo Tjaven 1. Tudi zanjo je bil to zgodovinski polet, predvsem pa ima ambicioznejše načrte kot Arabci. Sonda, ki se je že utirila, je sestavljena iz orbiterja, pristajalnika in roverja. Kakšne načrte imajo torej Kitajci na Marsu?
"Če govorimo tukaj o neki vrsti vesoljske tekme, torej da pokažeš, da si določen igralec, bi mogoče malo hudomušno pripomnil. Leta 2014 je bila svetovna srenja presenečena nad tem, da je Indijcem s popolnoma lastno misijo uspelo narediti nekaj, kar so Združeni arabski emirati februarja. Seveda je bil tukaj določen manko Kitajske, saj ona tega takrat ni naredila. Ideja je iti na Mars, se utiriti, pristati in se celo voziti okoli z vozilom. Če jim bo vse to uspelo, bodo nedvomno prvi igralec, ki mu bo to uspelo v enem zamahu. Mešanica tehnološkega razvoja, nacionalnega ponosa, pa seveda zavedanja za investiranje v tovrstne tehnologije jih pelje naprej."
Združene d ržave so po skoraj natanko desetih letih na Mars dostavile novo samohodno vozilo. Rover perseverance je varno na tleh, le kakšno minuto po pristanku pa so na Zemljo prišle tudi prve fotografije, ki sta jih posneli varnostni kameri na spredku in zadku vozila. Kaj se je v teh dneh od pristanka do danes že zgodilo z roverjem, kaj vse je že opravil in kaj ga še čaka?
"Najprej je seveda treba vse stestirati. Zato so začeli že prižigati določene instrumente, da preverijo, ali delajo, kot so predvideli. Počasi in previdno se postavlja celotna misija v pogon. To pa bo trajalo še kakšna dva tedna."
Slovenski igralci so v nekdanji Jugoslaviji sestavljali večino v hokejski reprezentanci. Tudi na olimipijiskih igrah v Sarajevu je bilo tako.
Calgary je leta 1988 med slovenskimi junaki izluščil preprostega Matjaža Debelaka, ki se je v zadnjem trenutku uvrstil v olimpijsko reprezentanco, na koncu pa z dvema odličjema poskrbel za navdušenje. Šli smo po sledeh skakalne senzacije. S člani tedanjega srebrnega moštva. Ob Debelaku so ga sestavljali še Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Miran Tepeš.
Čez 20 dni bo dopolnil 40 let, v Sočiju bo med najstarejšimi udeleženci, pa še vedno med favoriti za vsaj eno odličje. Je najbolj dominanten zimski športnik v svoji panogi – biatlonu – v katerem je 166- krat stal na zmagovalnem odru, kar 93-krat na najvišji stopnički, eno zmago pa ima tudi v svetovnem pokalu tekačev. Govorimo seveda o Norvežanu Oleju Einarju Bjoerndalnu, v naslednjih minutah pa se bomo dotaknili predvsem njegovega zlatega tedna pred dvanajstimi leti v Salt Lake Cityu.
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
Sarajevo, 14. 2. 1984. Jure Franko na olimpijskem veleslalomu osvoji srebrno medaljo! Za nagrado dobi videorekorder, navijači sestavijo legendarni zapis: "Volimo Jureka više od bureka!" Kako se dogodkov izpred 30 let spominjajo Jure Franko, Bojan Križaj in Tone Vogrinec.
Danes mineva 50 let od umora Johna F. Kennedyja, ki je kljub kratkemu vladanju - v Beli hiši je prebival komaj 1000 dni - močno zaznamoval prejšnje stoletje. Zato so tudi pol stoletja kasneje mediji obsedeni z njegovo podobo.
Radio Študent in Val 202 sta za dobro uro združila moči. Skozi uro heca, nostalgij in tkanja prijateljskih vezi sta "vozila" Polona Torkar in Mitja Peček.
Neveljaven email naslov