Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije – kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Slednja je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke. Kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji pa več v pogovoru z dr. Tomažem Zwittrom, profesorjem astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Profesor astronomije, astrofizike in kozmologije Tomaž Zwitter o tem, kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije, kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Ta je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke.
Združeni arabski emirati so relativno nov igralec na področju osvajanja vesolja, ki so najverjetneje pomanjkanje tradicije in znanja kompenzirali z denarjem. Na vprašanje, ali so večino tehnologije preprosto uvozili oz. kupili, profesor dr. Tomaž Zwitter odgovarja:
"Ko razvijate takšno misijo, želite ustvariti ravnovesje. Na eni strani želite, da se domača znanost nauči in tehnologija usposobi, na drugi strani pa nikakor ne želite odkrivati tople vode."
Združeni arabski emirati so za ZDA, Sovjetsko zvezo, Indijo in Evropo (ESA) postali peta entiteta, ki je dosegla rdeči planet. Šesta pa je Kitajska, ki je dosegla Mars s sondo Tjaven 1. Tudi zanjo je bil to zgodovinski polet, predvsem pa ima ambicioznejše načrte kot Arabci. Sonda, ki se je že utirila, je sestavljena iz orbiterja, pristajalnika in roverja. Kakšne načrte imajo torej Kitajci na Marsu?
"Če govorimo tukaj o neki vrsti vesoljske tekme, torej da pokažeš, da si določen igralec, bi mogoče malo hudomušno pripomnil. Leta 2014 je bila svetovna srenja presenečena nad tem, da je Indijcem s popolnoma lastno misijo uspelo narediti nekaj, kar so Združeni arabski emirati februarja. Seveda je bil tukaj določen manko Kitajske, saj ona tega takrat ni naredila. Ideja je iti na Mars, se utiriti, pristati in se celo voziti okoli z vozilom. Če jim bo vse to uspelo, bodo nedvomno prvi igralec, ki mu bo to uspelo v enem zamahu. Mešanica tehnološkega razvoja, nacionalnega ponosa, pa seveda zavedanja za investiranje v tovrstne tehnologije jih pelje naprej."
Združene d ržave so po skoraj natanko desetih letih na Mars dostavile novo samohodno vozilo. Rover perseverance je varno na tleh, le kakšno minuto po pristanku pa so na Zemljo prišle tudi prve fotografije, ki sta jih posneli varnostni kameri na spredku in zadku vozila. Kaj se je v teh dneh od pristanka do danes že zgodilo z roverjem, kaj vse je že opravil in kaj ga še čaka?
"Najprej je seveda treba vse stestirati. Zato so začeli že prižigati določene instrumente, da preverijo, ali delajo, kot so predvideli. Počasi in previdno se postavlja celotna misija v pogon. To pa bo trajalo še kakšna dva tedna."
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije – kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Slednja je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke. Kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji pa več v pogovoru z dr. Tomažem Zwittrom, profesorjem astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Profesor astronomije, astrofizike in kozmologije Tomaž Zwitter o tem, kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije, kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Ta je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke.
Združeni arabski emirati so relativno nov igralec na področju osvajanja vesolja, ki so najverjetneje pomanjkanje tradicije in znanja kompenzirali z denarjem. Na vprašanje, ali so večino tehnologije preprosto uvozili oz. kupili, profesor dr. Tomaž Zwitter odgovarja:
"Ko razvijate takšno misijo, želite ustvariti ravnovesje. Na eni strani želite, da se domača znanost nauči in tehnologija usposobi, na drugi strani pa nikakor ne želite odkrivati tople vode."
Združeni arabski emirati so za ZDA, Sovjetsko zvezo, Indijo in Evropo (ESA) postali peta entiteta, ki je dosegla rdeči planet. Šesta pa je Kitajska, ki je dosegla Mars s sondo Tjaven 1. Tudi zanjo je bil to zgodovinski polet, predvsem pa ima ambicioznejše načrte kot Arabci. Sonda, ki se je že utirila, je sestavljena iz orbiterja, pristajalnika in roverja. Kakšne načrte imajo torej Kitajci na Marsu?
"Če govorimo tukaj o neki vrsti vesoljske tekme, torej da pokažeš, da si določen igralec, bi mogoče malo hudomušno pripomnil. Leta 2014 je bila svetovna srenja presenečena nad tem, da je Indijcem s popolnoma lastno misijo uspelo narediti nekaj, kar so Združeni arabski emirati februarja. Seveda je bil tukaj določen manko Kitajske, saj ona tega takrat ni naredila. Ideja je iti na Mars, se utiriti, pristati in se celo voziti okoli z vozilom. Če jim bo vse to uspelo, bodo nedvomno prvi igralec, ki mu bo to uspelo v enem zamahu. Mešanica tehnološkega razvoja, nacionalnega ponosa, pa seveda zavedanja za investiranje v tovrstne tehnologije jih pelje naprej."
Združene d ržave so po skoraj natanko desetih letih na Mars dostavile novo samohodno vozilo. Rover perseverance je varno na tleh, le kakšno minuto po pristanku pa so na Zemljo prišle tudi prve fotografije, ki sta jih posneli varnostni kameri na spredku in zadku vozila. Kaj se je v teh dneh od pristanka do danes že zgodilo z roverjem, kaj vse je že opravil in kaj ga še čaka?
"Najprej je seveda treba vse stestirati. Zato so začeli že prižigati določene instrumente, da preverijo, ali delajo, kot so predvideli. Počasi in previdno se postavlja celotna misija v pogon. To pa bo trajalo še kakšna dva tedna."
Srednjeveška Radovljica je bila po koncu druge svetovne vojne ena največjih občin v takratni državi. Med vojno pa je bila precej pomembna Prešernova ulica, ki je takrat še nosila nemško ime. Na njej so namreč živeli nemški oficirji in stanovanja so bila zgrajena posebej zanje. Po vojni so jih precej uničena, brez stekel, dali družinam in sicer vsako stanovanje na pol. Ena družina je dobila kuhinjo, druga kopalnico. Pomembno je bilo, da je bila voda. In prav prvo leto po koncu vojne se je na radovljiški Prešernovi ulici ulici rodil Milan Černe.
Letošnje vreme ni za nikamor! So krivi Chemtrailsi, Haarp, kaj drugega? Ali pa moramo preprosto slediti fizikalnim zakonom? V jutranjem pogovoru z Mihijem.
To jesen bomo ob sobotah zvečer na TVS2 lahko spremljali premiere Aritmičnih koncertov izbranih, žanrsko raznolikih domačih zasedb. In ker na Valu podpiramo zasedbe, ki s samosvojo avtorsko držo krojijo in dvigajo nivo domačega glasbenega prostora, smo aritmičarjem stopili naproti – vsak ponedeljek pred sobotno televizijsko premiero bomo okušali izbrane zasedbe. Aritmično bo. Na 202! Začenjamo kar se da nadebudno in pozitivno – z mlado kamniško funk -rock zasedbo Hulahoop!
Zgodba o čezoceanki Rex, zgrajeni v Genovi, je zgodba o zlatem obdobju potniških ladij in je zgodba o drugi svetovni vojni. Parnik Rex je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja velikan med potniškimi ladjami. Bil pa je predvsem hiter. Ponos italijanskega ladjarstva so enajst let pozneje, to je leto dni pred koncem druge svetovne vojne, pri Izoli potopili zavezniki. Na boku ležeče velikanke, iz katere se je kadilo štiri dni, so se v Izoli ob 70. obletnici potopitve spomnili z dvema dogodkoma.
Jernej Sluga - Nejc, uspešen podjetnik pri Špica International in športnik po srcu, se 17. let po hudi možganski kapi s kolesom odpravlja na 375 km dolgo pot od Hodoša do Pirana. Pred začetkom poti ga je pred mikrofon povabil Miha Pongrac.
Ne bomo rekli, da je Kolodvorska pomembna zato, ker na njej stojita radio in televizija – mimogrede, za zgradbo televizije je nekoč deloval prvi živalski vrt. Pač pa je imela nekoč precej pomembno vlogo, saj je bila nekakšna vpadnica v središče – to je postala s prihodom vlaka v mesto.
V visokošolskem sistemu je nujno bolje uskladiti raziskovalno sfero in fakultete ter razrahljati in prevetriti zdajšnji okostenel sistem zaposlovanja, je prepričan rektor Univerze na Dunaju prof. dr. Heinz W. Engl, ki je ta teden obiskal Ljubljano. Univerza na Dunaju, ki bo v kratkem praznovala 650-letnico obstoja, velja za največjo univerzo v Avstriji.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo nov album po petih letih garažnih lirikov Reigning Sound. V tretjem delu se najprej predstavi pevka Ruby, dobro desetletje smo čakali na njen novi album, ki nosi naslov Waiting For Light. Sledi islandska pianistka Soley in proti koncu nas čaka še skupina The Durutti Column in aktualni, dvojni album Chronicle LX:XL.
Uroš, Fotr, DJ Umek ali pač samo Umek. 21 let za gramofoni/računalniki, po treh albumih in skoraj 1500 nastopih. Še vedno poln elana, želje in vztrajnosti. V soboto bo spet sukal doma, z dobrim namenom in glasbo, ki je v takih primerih bolj prirejena širokemu okusu. Sicer še vedno najbolj naklonjen technu, ker techno je metal elektronske glasbe in metalsko občinstvo je najbolj zvesto in ne nazadnje kritično.
Zakaj snemamo koncerte? Pa prometne nesreče in epileptične napade? Dokumentiramo vse življenjske trenutke, tudi naših otrok, vse dokler ne bodo zmogli videoposnetkov sebe končno snemati sami.
Celjski pianist, pevec in avtor Uroš Perić pripravlja nastop v Ljubljani, s katerim bo obeležil deseto obletnico kariere. O koncertu, ki bo 29. avgusta v Križankah in nekaterih načrtih pa boste več izvedeli v sobotnem pogovoru.
Američanka na spletu odkrije slovenskega glasbenika, ki jo popolnoma prevzame. Piše mu pismo in tako se začne čudovito prijateljstvo. To je zgodba Ruth Dupré in Vlada Kreslina, ki jo je Teksašanka Ruth, sicer pisateljica, z obilico humorja prelila na strani knjige Vlado Kreslin, Slovenija in Jaz.
Tokrat gremo v oddaji Moje ulice na parket in v našo plesno zgodovino. Mojstra Jenka najbrž pozna vsak, ki se je ali se še tako ali drugače ukvarja s plesom. Na podlagi mojstrove zamisli, da se plesa lahko nauči vsak, ne le izbrana elita v mestnih središčih, je bila leta 1954 ustanovljena Plesna zveza Slovenije. No, o spominih na ples in na mojstra Jenka nam bo pripovedoval njegov učenec in tudi nekdanji predsednik plesne zveze Mihael Verbič.
Tokrat gremo v oddaji Moje ulice na parket in v našo plesno zgodovino. Mojstra Jenka najbrž pozna vsak, ki se je ali se še tako ali drugače ukvarja s plesom. Na podlagi mojstrove zamisli, da se plesa lahko nauči vsak, ne le izbrana elita v mestnih središčih, je bila leta 1954 ustanovljena Plesna zveza Slovenije. No, o spominih na ples in na mojstra Jenka nam bo pripovedoval njegov učenec in tudi nekdanji predsednik plesne zveze Mihael Verbič.
Ivanka Berčan se je po letih življenja v redovniški skupnosti odločila za novo pot in od takrat se predano ukvarja z mladimi, ki jih vzgaja ulica ali pa so zapadli v odvisnost.
Neveljaven email naslov