Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije – kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Slednja je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke. Kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji pa več v pogovoru z dr. Tomažem Zwittrom, profesorjem astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Profesor astronomije, astrofizike in kozmologije Tomaž Zwitter o tem, kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije, kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Ta je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke.
Združeni arabski emirati so relativno nov igralec na področju osvajanja vesolja, ki so najverjetneje pomanjkanje tradicije in znanja kompenzirali z denarjem. Na vprašanje, ali so večino tehnologije preprosto uvozili oz. kupili, profesor dr. Tomaž Zwitter odgovarja:
"Ko razvijate takšno misijo, želite ustvariti ravnovesje. Na eni strani želite, da se domača znanost nauči in tehnologija usposobi, na drugi strani pa nikakor ne želite odkrivati tople vode."
Združeni arabski emirati so za ZDA, Sovjetsko zvezo, Indijo in Evropo (ESA) postali peta entiteta, ki je dosegla rdeči planet. Šesta pa je Kitajska, ki je dosegla Mars s sondo Tjaven 1. Tudi zanjo je bil to zgodovinski polet, predvsem pa ima ambicioznejše načrte kot Arabci. Sonda, ki se je že utirila, je sestavljena iz orbiterja, pristajalnika in roverja. Kakšne načrte imajo torej Kitajci na Marsu?
"Če govorimo tukaj o neki vrsti vesoljske tekme, torej da pokažeš, da si določen igralec, bi mogoče malo hudomušno pripomnil. Leta 2014 je bila svetovna srenja presenečena nad tem, da je Indijcem s popolnoma lastno misijo uspelo narediti nekaj, kar so Združeni arabski emirati februarja. Seveda je bil tukaj določen manko Kitajske, saj ona tega takrat ni naredila. Ideja je iti na Mars, se utiriti, pristati in se celo voziti okoli z vozilom. Če jim bo vse to uspelo, bodo nedvomno prvi igralec, ki mu bo to uspelo v enem zamahu. Mešanica tehnološkega razvoja, nacionalnega ponosa, pa seveda zavedanja za investiranje v tovrstne tehnologije jih pelje naprej."
Združene d ržave so po skoraj natanko desetih letih na Mars dostavile novo samohodno vozilo. Rover perseverance je varno na tleh, le kakšno minuto po pristanku pa so na Zemljo prišle tudi prve fotografije, ki sta jih posneli varnostni kameri na spredku in zadku vozila. Kaj se je v teh dneh od pristanka do danes že zgodilo z roverjem, kaj vse je že opravil in kaj ga še čaka?
"Najprej je seveda treba vse stestirati. Zato so začeli že prižigati določene instrumente, da preverijo, ali delajo, kot so predvideli. Počasi in previdno se postavlja celotna misija v pogon. To pa bo trajalo še kakšna dva tedna."
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije – kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Slednja je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke. Kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji pa več v pogovoru z dr. Tomažem Zwittrom, profesorjem astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Profesor astronomije, astrofizike in kozmologije Tomaž Zwitter o tem, kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije, kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Ta je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke.
Združeni arabski emirati so relativno nov igralec na področju osvajanja vesolja, ki so najverjetneje pomanjkanje tradicije in znanja kompenzirali z denarjem. Na vprašanje, ali so večino tehnologije preprosto uvozili oz. kupili, profesor dr. Tomaž Zwitter odgovarja:
"Ko razvijate takšno misijo, želite ustvariti ravnovesje. Na eni strani želite, da se domača znanost nauči in tehnologija usposobi, na drugi strani pa nikakor ne želite odkrivati tople vode."
Združeni arabski emirati so za ZDA, Sovjetsko zvezo, Indijo in Evropo (ESA) postali peta entiteta, ki je dosegla rdeči planet. Šesta pa je Kitajska, ki je dosegla Mars s sondo Tjaven 1. Tudi zanjo je bil to zgodovinski polet, predvsem pa ima ambicioznejše načrte kot Arabci. Sonda, ki se je že utirila, je sestavljena iz orbiterja, pristajalnika in roverja. Kakšne načrte imajo torej Kitajci na Marsu?
"Če govorimo tukaj o neki vrsti vesoljske tekme, torej da pokažeš, da si določen igralec, bi mogoče malo hudomušno pripomnil. Leta 2014 je bila svetovna srenja presenečena nad tem, da je Indijcem s popolnoma lastno misijo uspelo narediti nekaj, kar so Združeni arabski emirati februarja. Seveda je bil tukaj določen manko Kitajske, saj ona tega takrat ni naredila. Ideja je iti na Mars, se utiriti, pristati in se celo voziti okoli z vozilom. Če jim bo vse to uspelo, bodo nedvomno prvi igralec, ki mu bo to uspelo v enem zamahu. Mešanica tehnološkega razvoja, nacionalnega ponosa, pa seveda zavedanja za investiranje v tovrstne tehnologije jih pelje naprej."
Združene d ržave so po skoraj natanko desetih letih na Mars dostavile novo samohodno vozilo. Rover perseverance je varno na tleh, le kakšno minuto po pristanku pa so na Zemljo prišle tudi prve fotografije, ki sta jih posneli varnostni kameri na spredku in zadku vozila. Kaj se je v teh dneh od pristanka do danes že zgodilo z roverjem, kaj vse je že opravil in kaj ga še čaka?
"Najprej je seveda treba vse stestirati. Zato so začeli že prižigati določene instrumente, da preverijo, ali delajo, kot so predvideli. Počasi in previdno se postavlja celotna misija v pogon. To pa bo trajalo še kakšna dva tedna."
V Nebulozah tokrat o tem, ali se starši zavedate, kaj vaši otroci počnejo na internetu.
Kaj kupiti učiteljici za darilo ob koncu leta? To je poslušalce Mihi spraševal v torkovih jutranjih nebulozah.
Koncert mlade ljubljanske skupine Čedahuči smo ga posneli aprila letos v Orto baru na njihovem tradicionalnem Festu. Bend je pred razvnetim občinstvom zaigral skoraj ves repertoar s svojih dveh plošč, še prav posebej pa je polna dvorana sprejela uspešnice Če hočeš, grem, Je mimo leto in Geronimo.
Mihi je v torkovih nebulozah preverjal, ali se vam zdi kampanija Ministrstva za zdravje, plešem 0,0 z zapestnicami učinkovita? Kaj je kul nam je nazadnje pokazal tudi sam predsednik države.
Mihi je v torkovih nebulozah preverjal, ali se vam zdi kampanija Ministrstva za zdravje, plešem 0,0 z zapestnicami učinkovita? Kaj je kul nam je nazadnje pokazal tudi sam predsednik države.
Slovenci na Dunaju so spregovorili o slovenskih predstavnikih na Evroviziji.
V prispevku boste slišali izjave članov skupine Buldožer in kustosa razstave Mihe Colnerja. Razkrili so podrobnosti o idejni zasnovi razstave, o njenem pomenu za slovensko popularno glasbeno zgodovino in nekaj zanimivosti z njihove glasbene poti. Razstava bo v Kinu Šiška odprta do 12. junija, v galeriji Photon pa do 17. julija 2015.
Kako se Dunaj pred začetkom prvega polfinala pripravlja na začetek velikega spektakla? Odgovarjajo Roman Horacek, vodja odnosov z javnostmi za ESC15 pri ORF, Ernst Woller, dunajski mestni svetnik in predsednik odbora za kulturo in znanost, The Makemakes, avstrijski predstavniki na Eurosongu in Lidija Wolfmayr Jureš, Slovenka, ki 35 let živi na Dunaju.
Sindrom alu folije - zakaj morajo biti porcije tako velike, da šajtrgo kalamarov vzamemo še za domov, v alu foliji? V nebulozah z Mihijem in poslušalci.
Eden od kandidatov za Ime tedna prejšnji ponedeljek je bil Anej Košorok, osemletni fant, ki je zaradi hude oblike mišične atrofije priklenjen na invalidski voziček. Da bi staršem pomagal zbrati denar za dvigalo, ki ga potrebuje, je napisal, ilustriral in izdal knjigo “Dogodivščine pošastic”. Anejeva zgodba je ganila tudi Franca Gornika, dirigenta in zborovodjo Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki so ga poslušalci izbrali za Ime tedna. Predstavniki zbora so poklicali Anejevega očeta in predlagali, da bi zbor, ki ima že več kot 2000 nastopov, z zagnanim delom pa ohranja izvirno partizansko in domoljubno pesem iz zgodovine zadnjih sto let, pripravil dobrodelni koncert.
Oddaja Klub klubov tokrat prinaša koncert skupine Ana Pupedan, ki ga je ekipa Radia Slovenija posnela v ljubljanskem SiTi teatru, 12. februarja letos. Kvartet spretno krmari od odtrganega rocka do zabavljaških ljudskih viž, katerim vdihuje obešenjaške in rahlo intrigantne tekste. Ravno tukaj so člani Ane Pupedan na prvi posluh izredno direktni, a pozorna ušesa lahko še kako hitro zaznajo bodice in osti, ki so prepotrebne slovenskemu sleherniku, da bi se zganil in zahteval boljše od tega, kar ima. Redakcija Jernej Vene.
Ali res razumemo račune, ki jih plačujemo? Odgovor na to vprašanje je Mihi iskal s poslušalci v torkovih nebulozah.
Čedahuči so sicer še precej sveži, a imajo že veliko privržencev in kot boste slišali, glasno zapojejo s skupino. Severnica, Če hočeš, grem, Ljubo doma in Js in ti so tisti, ki smo jih predvajali danes, v kratem pa sledi tudi posnetek celega koncerta.
Slavcu za 40 na jumbo plakatu - zakaj? To je Mihi poslušalce spraševal v tokratnih torkovih nebulozah.
Slavcu za 40 na jumbo plakatu - zakaj? To je Mihi poslušalce spraševal v tokratnih torkovih nebulozah.
Mihi je s poslušalci iskal odgovor na vprašanje kdo je butl in kako lahko butlu pravzaprav lahko še rečemo na lepši način.
Vas živcirajo avtomatski odzivniki? Ste že kdaj bili 17. v čakalni vrsti? Kako bi bilo, če bi telefonski odzivniki govorili resnico? Z Mihijem v jutranjih nebulozah!
Neveljaven email naslov