Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17. april je svetovni dan hemofilije, redke bolezni motnje strjevanja krvi. Je redka, a dedna bolezen, pri kateri ljudje ne krvavijo močneje in hitreje, ampak dlje. Na svetu je približno 1.125.000 ljudi s hemofilijo, od tega jih 418 tisoč živi s hudo obliko bolezni. V Sloveniji po uradnih podatkih živi 229 ljudi s to motnjo strjevanja krvi, med njimi 205 s hemofilijo A in 24 s hemofilijo B.
Kako živijo z boleznijo danes in kako so živeli nekoč?
Kako so s hemofilijo živeli nekoč in kako živijo danes, so nam razložili člani Društva hemofilikov Slovenije, ki združuje bolnike s hemofilijo in drugimi prirojenimi motnjami strjevanja krvi
"Danes imamo na razpolago vse za učinkovito zdravljenje. Vendarle moramo poleg najsodobnejše medicine biti zadovoljni tudi s tem, da živimo v družbi, ki sprejema naše zahtevno zdravljenje." - Tomaž Faganel, član Društva hemofilikov Slovenije
17. april je svetovni dan hemofilije, redke bolezni motnje strjevanja krvi. Je redka, a dedna bolezen, na svetu pa je približno 1.125.000 ljudi s hemofilijo. V Sloveniji po uradnih podatkih živi 229 ljudi s to motnjo strjevanja krvi, med njimi 205 s hemofilijo A in 24 s hemofilijo B. O tem smo se pogovarjali z bolniki Janezom Dolinškom, predsednikom društva hemofilikov ter članoma Tomažem Faganelom in Mojco Kralj, ki pa živi s von Willebrandtovo motnjo strjevanja krvi.
“V preteklosti smo se borili tudi proti stigmatizaciji bolnikov. 80. leta so bila zaradi virusa HIV in okužb s prejeto krvno plazmo turbulentni čas, saj so nas najprej izločili zobozdravniki, tako da smo bili več let brez stomatološke obravnave. ” - Janez Dolinšek, predsednik Društva hemofilikov Slovenije
17. april je svetovni dan hemofilije, redke bolezni motnje strjevanja krvi. Je redka, a dedna bolezen, pri kateri ljudje ne krvavijo močneje in hitreje, ampak dlje. Na svetu je približno 1.125.000 ljudi s hemofilijo, od tega jih 418 tisoč živi s hudo obliko bolezni. V Sloveniji po uradnih podatkih živi 229 ljudi s to motnjo strjevanja krvi, med njimi 205 s hemofilijo A in 24 s hemofilijo B.
Kako živijo z boleznijo danes in kako so živeli nekoč?
Kako so s hemofilijo živeli nekoč in kako živijo danes, so nam razložili člani Društva hemofilikov Slovenije, ki združuje bolnike s hemofilijo in drugimi prirojenimi motnjami strjevanja krvi
"Danes imamo na razpolago vse za učinkovito zdravljenje. Vendarle moramo poleg najsodobnejše medicine biti zadovoljni tudi s tem, da živimo v družbi, ki sprejema naše zahtevno zdravljenje." - Tomaž Faganel, član Društva hemofilikov Slovenije
17. april je svetovni dan hemofilije, redke bolezni motnje strjevanja krvi. Je redka, a dedna bolezen, na svetu pa je približno 1.125.000 ljudi s hemofilijo. V Sloveniji po uradnih podatkih živi 229 ljudi s to motnjo strjevanja krvi, med njimi 205 s hemofilijo A in 24 s hemofilijo B. O tem smo se pogovarjali z bolniki Janezom Dolinškom, predsednikom društva hemofilikov ter članoma Tomažem Faganelom in Mojco Kralj, ki pa živi s von Willebrandtovo motnjo strjevanja krvi.
“V preteklosti smo se borili tudi proti stigmatizaciji bolnikov. 80. leta so bila zaradi virusa HIV in okužb s prejeto krvno plazmo turbulentni čas, saj so nas najprej izločili zobozdravniki, tako da smo bili več let brez stomatološke obravnave. ” - Janez Dolinšek, predsednik Društva hemofilikov Slovenije
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Slovenski igralci so v nekdanji Jugoslaviji sestavljali večino v hokejski reprezentanci. Tudi na olimipijiskih igrah v Sarajevu je bilo tako.
Calgary je leta 1988 med slovenskimi junaki izluščil preprostega Matjaža Debelaka, ki se je v zadnjem trenutku uvrstil v olimpijsko reprezentanco, na koncu pa z dvema odličjema poskrbel za navdušenje. Šli smo po sledeh skakalne senzacije. S člani tedanjega srebrnega moštva. Ob Debelaku so ga sestavljali še Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Miran Tepeš.
Čez 20 dni bo dopolnil 40 let, v Sočiju bo med najstarejšimi udeleženci, pa še vedno med favoriti za vsaj eno odličje. Je najbolj dominanten zimski športnik v svoji panogi – biatlonu – v katerem je 166- krat stal na zmagovalnem odru, kar 93-krat na najvišji stopnički, eno zmago pa ima tudi v svetovnem pokalu tekačev. Govorimo seveda o Norvežanu Oleju Einarju Bjoerndalnu, v naslednjih minutah pa se bomo dotaknili predvsem njegovega zlatega tedna pred dvanajstimi leti v Salt Lake Cityu.
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
Sarajevo, 14. 2. 1984. Jure Franko na olimpijskem veleslalomu osvoji srebrno medaljo! Za nagrado dobi videorekorder, navijači sestavijo legendarni zapis: "Volimo Jureka više od bureka!" Kako se dogodkov izpred 30 let spominjajo Jure Franko, Bojan Križaj in Tone Vogrinec.
Danes mineva 50 let od umora Johna F. Kennedyja, ki je kljub kratkemu vladanju - v Beli hiši je prebival komaj 1000 dni - močno zaznamoval prejšnje stoletje. Zato so tudi pol stoletja kasneje mediji obsedeni z njegovo podobo.
Radio Študent in Val 202 sta za dobro uro združila moči. Skozi uro heca, nostalgij in tkanja prijateljskih vezi sta "vozila" Polona Torkar in Mitja Peček.
Neveljaven email naslov