Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17. april je svetovni dan hemofilije, redke bolezni motnje strjevanja krvi. Je redka, a dedna bolezen, pri kateri ljudje ne krvavijo močneje in hitreje, ampak dlje. Na svetu je približno 1.125.000 ljudi s hemofilijo, od tega jih 418 tisoč živi s hudo obliko bolezni. V Sloveniji po uradnih podatkih živi 229 ljudi s to motnjo strjevanja krvi, med njimi 205 s hemofilijo A in 24 s hemofilijo B.
Kako živijo z boleznijo danes in kako so živeli nekoč?
Kako so s hemofilijo živeli nekoč in kako živijo danes, so nam razložili člani Društva hemofilikov Slovenije, ki združuje bolnike s hemofilijo in drugimi prirojenimi motnjami strjevanja krvi
"Danes imamo na razpolago vse za učinkovito zdravljenje. Vendarle moramo poleg najsodobnejše medicine biti zadovoljni tudi s tem, da živimo v družbi, ki sprejema naše zahtevno zdravljenje." - Tomaž Faganel, član Društva hemofilikov Slovenije
17. april je svetovni dan hemofilije, redke bolezni motnje strjevanja krvi. Je redka, a dedna bolezen, na svetu pa je približno 1.125.000 ljudi s hemofilijo. V Sloveniji po uradnih podatkih živi 229 ljudi s to motnjo strjevanja krvi, med njimi 205 s hemofilijo A in 24 s hemofilijo B. O tem smo se pogovarjali z bolniki Janezom Dolinškom, predsednikom društva hemofilikov ter članoma Tomažem Faganelom in Mojco Kralj, ki pa živi s von Willebrandtovo motnjo strjevanja krvi.
“V preteklosti smo se borili tudi proti stigmatizaciji bolnikov. 80. leta so bila zaradi virusa HIV in okužb s prejeto krvno plazmo turbulentni čas, saj so nas najprej izločili zobozdravniki, tako da smo bili več let brez stomatološke obravnave. ” - Janez Dolinšek, predsednik Društva hemofilikov Slovenije
17. april je svetovni dan hemofilije, redke bolezni motnje strjevanja krvi. Je redka, a dedna bolezen, pri kateri ljudje ne krvavijo močneje in hitreje, ampak dlje. Na svetu je približno 1.125.000 ljudi s hemofilijo, od tega jih 418 tisoč živi s hudo obliko bolezni. V Sloveniji po uradnih podatkih živi 229 ljudi s to motnjo strjevanja krvi, med njimi 205 s hemofilijo A in 24 s hemofilijo B.
Kako živijo z boleznijo danes in kako so živeli nekoč?
Kako so s hemofilijo živeli nekoč in kako živijo danes, so nam razložili člani Društva hemofilikov Slovenije, ki združuje bolnike s hemofilijo in drugimi prirojenimi motnjami strjevanja krvi
"Danes imamo na razpolago vse za učinkovito zdravljenje. Vendarle moramo poleg najsodobnejše medicine biti zadovoljni tudi s tem, da živimo v družbi, ki sprejema naše zahtevno zdravljenje." - Tomaž Faganel, član Društva hemofilikov Slovenije
17. april je svetovni dan hemofilije, redke bolezni motnje strjevanja krvi. Je redka, a dedna bolezen, na svetu pa je približno 1.125.000 ljudi s hemofilijo. V Sloveniji po uradnih podatkih živi 229 ljudi s to motnjo strjevanja krvi, med njimi 205 s hemofilijo A in 24 s hemofilijo B. O tem smo se pogovarjali z bolniki Janezom Dolinškom, predsednikom društva hemofilikov ter članoma Tomažem Faganelom in Mojco Kralj, ki pa živi s von Willebrandtovo motnjo strjevanja krvi.
“V preteklosti smo se borili tudi proti stigmatizaciji bolnikov. 80. leta so bila zaradi virusa HIV in okužb s prejeto krvno plazmo turbulentni čas, saj so nas najprej izločili zobozdravniki, tako da smo bili več let brez stomatološke obravnave. ” - Janez Dolinšek, predsednik Društva hemofilikov Slovenije
Neveljaven email naslov