Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Socialni psiholog dr. Bojan Musil, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, se v zadnjem letu pogosto oglaša in javno odziva na dogajanja, povezana z epidemijo covida-19. Oblast študentom ni znala prisluhniti, ko so opozarjali na svoje težave in stiske. Bojan Musil k temu doda, da v izobraževalnem sistemu, katerega del je tudi visoko šolstvo, pogosto izberejo rešitev, ki se ji reče ignoriranje.
Socialni psiholog dr. Bojan Musil o posledicah epidemije, ki jih doživljajo mladi
Socialni psiholog dr. Bojan Musil, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, se v zadnjem letu pogosto oglaša in javno odziva na dogajanja, povezana z epidemijo covida-19: ''Ko se je epidemija približevala našim krajem, sem bil najprej optimističen. Prepričan sem bil, da bo ta strašljiva kronska pošast v nas spodbudila pozitivne stvari, solidarnost, vzajemnost, da si bomo pomagali. V prvem obdobju je bilo res tako, dolgotrajnost epidemije in odzivi nanjo, ne le pri nas, tudi drugod, pa so me začeli navdajati z nelagodjem. Zdaj sem previdno optimističen zaradi tega, ker so stvari zelo transparentne. Kar je morda nekdaj tlelo, je postalo javno in razvidno. Čeprav je korona še vedno glavna zgodba, se zavedamo, da imamo na številnih področjih veliko problemov, ki jih je epidemija le zaostrila. Trenutno vstopamo v bitko konceptov, kar ni slabo, zdi se mi namreč, da smo se prej ukvarjali z bitko procedur,'' pripoveduje dr. Musil, ko ocenjuje probleme, s katerimi se srečujemo in spopadamo že več kot eno leto. ''Naša stroka je postala zelo dejavna na področju nudenja različnih oblik psihosocialne pomoči, hitro in pravočasno smo izražali svoja mnenja, sploh takrat, ko so se začele kazati težave otrok. Tudi naši študenti so se v prvi fazi vključili v dejavnosti podpore različnim ranljivim skupinam,'' razlaga Musil.
''Zdaj pa se zdi, da so mladi v tem času pokurili svoje zaloge, začeli so opažati, da ne zmorejo več. Najprej so se oglasili dijaki, zdaj se oglašajo še študenti, ki so preobremenjeni.''
Oblast študentom ni znala prisluhniti, ko so opozarjali na svoje težave in stiske. Bojan Musil k temu doda, da v izobraževalnem sistemu, katerega del je tudi visoko šolstvo, pogosto izberejo rešitev, ki se ji reče ignoriranje.
''To pomeni, da problem ignoriraš toliko časa, dokler ne izbruhne. V tem letu je bilo na področju izobraževanja veliko takih primerov. Zdaj se spet odpira nova fronta, povezana z maturanti. Zelo pogrešam večjo aktivnost ministrstva. Kar pristajamo na to, da ministrica brezbrižno reče, da so se lani stvari pač nekako uredile …''
Dr. Bojan Musil je med prvopodpisanimi pod izjavo članov akademske skupnosti Univerze v Mariboru, s katero so izrekli podporo dijakom, ki so februarja zahtevali odprtje šol. Dijaki so bili zato kaznovani, pošiljajo jim vabila na sodišče, kar govori o zaskrbljujočem odnosu do mladih v Sloveniji: "Pokroviteljski odnos do mladih je pri nas kar stalnica, v določenih obdobjih smo sicer mlade bolj priznavali za polnopravne, zdaj smo verjetno na tej sinusoidi nekje nižje,'' je prepričan dr. Musil. ''Če pogledamo v tridesetletno zgodovino naše države, vidimo, da so dijaki protestirali zaradi uvajanja zaključnih izpitov v času ministra Venclja, ko je bilo na tapeti malo delo, pa so letela jajca v zgradbo parlamenta," se spominja sogovornik, ki še dodaja, da je bilo množičnih protestov mladih v zadnjih desetletjih veliko.
"Če bi sodili iz današnje perspektive oblastnega moralizma, so bili vsi ti protesti mladih zelo nasilni. Da zdaj kaznujemo dijake, ki so ob upoštevanju zaščitnih ukrepov izrazili željo, da bi se radi vrnili v šole, je pa naravnost nepojmljivo.''
Dr. Bojan Musil o uporništvu mladih danes: "Lahko bi zamahnili z roko in rekli, da so mladi zdaj manj uporniški, da je mladina bolj apolitična in nezainteresirana, a bi ji s tem naredili krivico. Mladi so aktivni, situacija v zadnjem letu pa jih je potisnila povsem na obrobje. Po moji oceni so se na nek način sami izločili in se s to vlogo tudi nekoliko poistovetili. Kar so februarja naredili dijaki, je bil prvi znak, s katerim so skušali opozoriti nase. Zdaj nase opozarjajo študenti. Z imenom ene izmed svojih večjih skupin na družabnem omrežju Facebook Študenti še obstajamo so povedali vse. V njih je moč, občudujem zrelost, s katero se lotevajo zadev. Nanje pogosto letijo neopravičeni očitki, ki si jih ne zaslužijo," je povedal socialni psiholog dr. Musil.
Socialni psiholog dr. Bojan Musil, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, se v zadnjem letu pogosto oglaša in javno odziva na dogajanja, povezana z epidemijo covida-19. Oblast študentom ni znala prisluhniti, ko so opozarjali na svoje težave in stiske. Bojan Musil k temu doda, da v izobraževalnem sistemu, katerega del je tudi visoko šolstvo, pogosto izberejo rešitev, ki se ji reče ignoriranje.
Socialni psiholog dr. Bojan Musil o posledicah epidemije, ki jih doživljajo mladi
Socialni psiholog dr. Bojan Musil, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, se v zadnjem letu pogosto oglaša in javno odziva na dogajanja, povezana z epidemijo covida-19: ''Ko se je epidemija približevala našim krajem, sem bil najprej optimističen. Prepričan sem bil, da bo ta strašljiva kronska pošast v nas spodbudila pozitivne stvari, solidarnost, vzajemnost, da si bomo pomagali. V prvem obdobju je bilo res tako, dolgotrajnost epidemije in odzivi nanjo, ne le pri nas, tudi drugod, pa so me začeli navdajati z nelagodjem. Zdaj sem previdno optimističen zaradi tega, ker so stvari zelo transparentne. Kar je morda nekdaj tlelo, je postalo javno in razvidno. Čeprav je korona še vedno glavna zgodba, se zavedamo, da imamo na številnih področjih veliko problemov, ki jih je epidemija le zaostrila. Trenutno vstopamo v bitko konceptov, kar ni slabo, zdi se mi namreč, da smo se prej ukvarjali z bitko procedur,'' pripoveduje dr. Musil, ko ocenjuje probleme, s katerimi se srečujemo in spopadamo že več kot eno leto. ''Naša stroka je postala zelo dejavna na področju nudenja različnih oblik psihosocialne pomoči, hitro in pravočasno smo izražali svoja mnenja, sploh takrat, ko so se začele kazati težave otrok. Tudi naši študenti so se v prvi fazi vključili v dejavnosti podpore različnim ranljivim skupinam,'' razlaga Musil.
''Zdaj pa se zdi, da so mladi v tem času pokurili svoje zaloge, začeli so opažati, da ne zmorejo več. Najprej so se oglasili dijaki, zdaj se oglašajo še študenti, ki so preobremenjeni.''
Oblast študentom ni znala prisluhniti, ko so opozarjali na svoje težave in stiske. Bojan Musil k temu doda, da v izobraževalnem sistemu, katerega del je tudi visoko šolstvo, pogosto izberejo rešitev, ki se ji reče ignoriranje.
''To pomeni, da problem ignoriraš toliko časa, dokler ne izbruhne. V tem letu je bilo na področju izobraževanja veliko takih primerov. Zdaj se spet odpira nova fronta, povezana z maturanti. Zelo pogrešam večjo aktivnost ministrstva. Kar pristajamo na to, da ministrica brezbrižno reče, da so se lani stvari pač nekako uredile …''
Dr. Bojan Musil je med prvopodpisanimi pod izjavo članov akademske skupnosti Univerze v Mariboru, s katero so izrekli podporo dijakom, ki so februarja zahtevali odprtje šol. Dijaki so bili zato kaznovani, pošiljajo jim vabila na sodišče, kar govori o zaskrbljujočem odnosu do mladih v Sloveniji: "Pokroviteljski odnos do mladih je pri nas kar stalnica, v določenih obdobjih smo sicer mlade bolj priznavali za polnopravne, zdaj smo verjetno na tej sinusoidi nekje nižje,'' je prepričan dr. Musil. ''Če pogledamo v tridesetletno zgodovino naše države, vidimo, da so dijaki protestirali zaradi uvajanja zaključnih izpitov v času ministra Venclja, ko je bilo na tapeti malo delo, pa so letela jajca v zgradbo parlamenta," se spominja sogovornik, ki še dodaja, da je bilo množičnih protestov mladih v zadnjih desetletjih veliko.
"Če bi sodili iz današnje perspektive oblastnega moralizma, so bili vsi ti protesti mladih zelo nasilni. Da zdaj kaznujemo dijake, ki so ob upoštevanju zaščitnih ukrepov izrazili željo, da bi se radi vrnili v šole, je pa naravnost nepojmljivo.''
Dr. Bojan Musil o uporništvu mladih danes: "Lahko bi zamahnili z roko in rekli, da so mladi zdaj manj uporniški, da je mladina bolj apolitična in nezainteresirana, a bi ji s tem naredili krivico. Mladi so aktivni, situacija v zadnjem letu pa jih je potisnila povsem na obrobje. Po moji oceni so se na nek način sami izločili in se s to vlogo tudi nekoliko poistovetili. Kar so februarja naredili dijaki, je bil prvi znak, s katerim so skušali opozoriti nase. Zdaj nase opozarjajo študenti. Z imenom ene izmed svojih večjih skupin na družabnem omrežju Facebook Študenti še obstajamo so povedali vse. V njih je moč, občudujem zrelost, s katero se lotevajo zadev. Nanje pogosto letijo neopravičeni očitki, ki si jih ne zaslužijo," je povedal socialni psiholog dr. Musil.
Po 16 letih se je z nemškimi volitvami končala era Angele Merkel. O njeni zapuščini smo se pogovarjali s politologom in predavateljem na univerzi v Kasslu Wolfgangom Schroederjem, ki se v svojih raziskovanjih ukvarja z nemškim političnim sistemom. Z njim se je prejšnji teden, torej še pred samimi volitvami, srečala Maja Ava Žiberna.
Dva dneva po mednarodnem in evropskem dnevu jezikov preverjamo, ali je pregovorna poliglotskost Slovencev le mit ali resnica.
O Švedski že od začetka pandemije poslušamo zgodbe o neukrepanju, saj oblasti državljanom le svetujejo, kako naj se obnašajo. Življenje izgleda tako kot leta 2019, vendar s pomembno razliko: prebivalci zaupajo drug drugemu in vladi. Švedi ne nosijo mask, niti v notranjih prostorih, na vsakem koraku pa so postavljena obvestila o razdalji, veliko je tudi razkužilnikov. Švedske oblasti napovedujejo, da s koncem septembra ukinjajo vsa covid-19 priporočila. Kakšna je precepljenost, kako poteka testiranje? Kaj pa pouk v šolah? O tem, kako je videti (po)pandemično življenje v Stockholmu, je v živo iz švedske prestolnice poročala Maruša Kerec.
Mineva še zadnji dan 20. evropskega tedna mobilnosti, v okviru katerega se sprašujemo, v kakšnih mestih si v prihodnje želimo živeti. Kako živeti zdravo in potovati trajnostno, kot se glasi letošnje geslo?
Zgodba o tem, kako sta nas povezali umetnost in junaška preteklost. Ob zaključku instalacije smo poklicali tudi avtorico Tanjo Prušnik.
Pred dnevi so pri založbi Učila izdali novo, slovensko Guinnesssovo knjigo rekordov za leto 2022. V njej je kar 27 slovenskih rekordov, od tega 13 novih, torej tistih, ki so jih naši rekorderji postavili med aprilom 2020 in marcem 2021. Gre pretežno za športne rekorde: kar 8 jih je denimo postavil veteranski kolesar Stanislav Verstovšek, v njej je rekord Luke Dončiča z največ doseženimi točkami v krstnem nastopu v končnici NBA in od letošnjega avgusta že presežen rekord potapljačice Alenke Artnik. Foto: Učila
Evropski teden športa je pobuda Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti. Tema kampanje ostaja Bodi aktiven in k akciji lahko pristopite tudi kot aktiven udeleženec meritev SLOFIT, ki bodo za odraslo populacijo prvič organizirane v prihodnjem tednu.
Komisija za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije je preteklo soboto že tretjič organizirala dogodek: Prekolesarimo Slovensko turnokolesarsko pot v enem dnevu! Pod vodstvom izkušenih vodnikov je nekaj manj kot 300 kolesarjev prevozilo vseh 41 etap približno 1850-kilometrske krožne poti. Foto: Matija Klanjšček/PZS
Predstavljamo Instagram skupnosti, ki skrbijo, da je svet vsaj za trenutek lepši. Kot zadnjo predstavljamo skupnost, ki se je razvila skupaj s profilom Mavrični kromosom ljubezni.
Poletje se je res končalo, saj so lastovke že odletele na jug. Celo tista, ki jo zdaj že poznamo pod imenom Arsova lastovka, je včeraj zvečer končno odletela z Ljubljanskega gradu v roke dobitnika 30. natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Ta pristanek je v živo spremljala tudi Nina Manfreda.
Policisti so po včerajšnjih izgredih v Ljubljani zaenkrat pridržali devet ljudi, kriminalistična preiskava pa še intenzivno poteka, tako je opoldne pojasnil generalni direktor policije Anton Olaj. Policija sicer ugotavlja, da so bili napadalci organizirani, v izgredih pa je bilo lažje poškodovanih sedem policistov in en udeleženec, poškodovano je tudi poslopje Državnega zbora. Opoldne so na tiskovni konferenci še pojasnili, da so po njihovih informacijah včeraj pravilno ocenili varnostno tveganje neprijavljenih protestov. Pred tem smo za podnapise dogajanja prosili urednika Sobotne priloge Dela Alija Žerdina, ki ga je presenetilo včerajšnje ravnanje policije, ki je po njegovi oceni močno podcenjevala možnost, da bi prišlo do protestov v večjem obsegu. Kaj se dogaja z družbo?
Zbrani zapisi Instagram profila Mavrični kromosom ljubezni v interpretaciji Maje Moll.
Ena najbolj modernih niš v prizadevanju za uveljavitev čimbolj trajnostnega razvoja naše civilizacije je na prelomu tisočletja postala prehranska samooskrba mest. Društvo Urbani čebelar, ki na območju ljubljanske urbane regije deluje že sedem let, od letošnje pomladi v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij izvaja projekt Medena celica, čebelarjenje z zaprtimi osebami. Projekt poteka na Odprtem oddelku Ig, ki je dislocirani odprti oddelek ljubljanskega zapora za moške.
Preteklo nedeljo so se pohodnice in pohodniki zjutraj zbrali nad Železno Kaplo na avstrijskem Koroškem in ves dan hodili po poteh Johana, Lenarta in Gašperja. Pridružila se jim je Tatjana Pirc.
V galeriji Hest v Ljubljanji je razstavljala vizualna umetnica Nataša Prosenc Stearns. Predstavila je 13 printov velikih formatov, vezanih na štiri video dela, ki so nastala med leti 2016 in 2021. Nataša Prosenc Stearns je filmska režiserka in video umetnica, ki že več kot dve desetletji živi v Los Angelesu, je avtorica številnih kratkih, dokumentarnih in celovečernih filmov, svoja video art dela pa razstavlja v številnih galerijskih prostorih, na mednarodnih bienalih in zelo pogosto tudi v Sloveniji. Z njo se je srečala Nina Zagoričnik.
Danska je s prejšnjim petkom razveljavila večino ukrepov v boju z epidemijo novega koronavirusa in covid-19 označila za bolezen, ki ne ogroža več družbe kot celote. Zakaj Danski uspeva in drugim ne, kako je videti življenje na ulicah, so se Danci res vrnili v staro normalnost? V živo iz Aarhusa se je oglasil Gašper Andrinek.
Prvi posnetki terorističnega napada na Svetovni trgovinski center so zelo hitro obkrožili svet, v Združenih državah so posnetki letala, ki se zaleti v stavbo, takoj prišli na televizijske postaje. Iz postelje so vrgli tudi našega takratnega dopisnika iz Združenih držav Mateja Šurca, ki po dvajsetih letih meni, da so ti dogodki izjemno pomembno zaznamovali naše družbe. Pravi, da mu je postalo jasno, da gre za zgodovinski dogodek, po natanko 18 minutah, ko se je v dvojčka zaletelo še drugo letalo. Njegove zgodbe o dogajanju tistega sončnega septembrskega dne razkrivajo naval čustev, strahu in jeze, ki je preplavil Ameriko.
11. september 2001 je z dramatičnimi prizori rušenja nebotičnikov Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku in dima, ki se dviga nad Pentagonom v Washingtonu, postal del zgodovinskega spomina sveta. Podoba bi bila še intenzivnejša, če bi četrto letalo doseglo svoj cilj, najverjetneje Kapitol, morda Belo hišo. Namesto tega je strmoglavilo na opuščeni dnevni kop premoga v hribovju jugozahodne Pensilvanije. Umrli so vsi ljudje na krovu, štirideset potnikov in članov posadke ter štirje teroristi. A če so junaško razsežnost tragedije na Manhattnu in Pentagonu ustvarili ljudje, ki so sredi razdejanja nemudoma priskočili na pomoč, so zgodovino ustvarili sami potniki in člani posadke leta številka 93 družbe United Airlines, namenjenega iz Newarka v New Jerseyju v San Francisco v Kaliforniji. To letalo je vzletelo zadnje in potnikom je uspelo izvedeti, kaj se dogaja in odločili so se za upor, ki je teroristom preprečil, da bi dosegli Washington. Med potniki leta številka 93 je bil tudi Edward Felt, starejši brat Gordona Felta, ki je dvajset let po tragediji posvetil informiranju javnosti o sporočilu 11. septembra. Z Gordonom Feltom se je pogovarjal naš washingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Času primerno smo se dotaknili teme, ki se vrti okrog dogodka izpred dvajset let, vendar ne v političnem smislu, temveč pop-kulturnem. 11. september je zaznanoval filmsko industrijo predvsem s tem, da Američani po mnenju dr. Petra Stankovića s Katedre za kulturologijo Fakultete za družbene vede niso znali predelati dogodka, ki je bil bolj grozljiv od vsakršne fikcije.Zanj je bilo najbolj presenetljivo to, kakšna tišina, praznina, je nastala po dogodku v pop-kulturnem svetu. In ta tišina še kar vztraja.
V petem delu mini serije o skupnostih, ki so vzniknile na Instagramu, predstavljamo profil Biologinja. Tanja je diplomirana biologinja, ki na svojem profilu komunicira o živalih, rastlinah, telesu in o našem planetu, z objavami pa osvešča tudi o trajnosti: od trajnostnega nakupovanja, ponovne uporabe izdelkov in trajnostne mode. Z Biologinjo smo se pogovarjali o Instagramu kot omrežju za komuniciranje znanosti in skupaj razmislili, kako lahko z družabnimi omrežji znanost približamo ljudem. Razmišljali smo tudi o dvojnosti Instagrama, kjer po eni strani najdemo vedno več profilov, ki osveščajo o trajnostnem načinu življenja, po drugi strani pa je prav to omrežje eno najboljših prodajnih kanalov - velikokrat prav za stvari, ki jih ne potrebujemo.
Neveljaven email naslov