Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Socialni psiholog dr. Bojan Musil, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, se v zadnjem letu pogosto oglaša in javno odziva na dogajanja, povezana z epidemijo covida-19. Oblast študentom ni znala prisluhniti, ko so opozarjali na svoje težave in stiske. Bojan Musil k temu doda, da v izobraževalnem sistemu, katerega del je tudi visoko šolstvo, pogosto izberejo rešitev, ki se ji reče ignoriranje.
Socialni psiholog dr. Bojan Musil o posledicah epidemije, ki jih doživljajo mladi
Socialni psiholog dr. Bojan Musil, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, se v zadnjem letu pogosto oglaša in javno odziva na dogajanja, povezana z epidemijo covida-19: ''Ko se je epidemija približevala našim krajem, sem bil najprej optimističen. Prepričan sem bil, da bo ta strašljiva kronska pošast v nas spodbudila pozitivne stvari, solidarnost, vzajemnost, da si bomo pomagali. V prvem obdobju je bilo res tako, dolgotrajnost epidemije in odzivi nanjo, ne le pri nas, tudi drugod, pa so me začeli navdajati z nelagodjem. Zdaj sem previdno optimističen zaradi tega, ker so stvari zelo transparentne. Kar je morda nekdaj tlelo, je postalo javno in razvidno. Čeprav je korona še vedno glavna zgodba, se zavedamo, da imamo na številnih področjih veliko problemov, ki jih je epidemija le zaostrila. Trenutno vstopamo v bitko konceptov, kar ni slabo, zdi se mi namreč, da smo se prej ukvarjali z bitko procedur,'' pripoveduje dr. Musil, ko ocenjuje probleme, s katerimi se srečujemo in spopadamo že več kot eno leto. ''Naša stroka je postala zelo dejavna na področju nudenja različnih oblik psihosocialne pomoči, hitro in pravočasno smo izražali svoja mnenja, sploh takrat, ko so se začele kazati težave otrok. Tudi naši študenti so se v prvi fazi vključili v dejavnosti podpore različnim ranljivim skupinam,'' razlaga Musil.
''Zdaj pa se zdi, da so mladi v tem času pokurili svoje zaloge, začeli so opažati, da ne zmorejo več. Najprej so se oglasili dijaki, zdaj se oglašajo še študenti, ki so preobremenjeni.''
Oblast študentom ni znala prisluhniti, ko so opozarjali na svoje težave in stiske. Bojan Musil k temu doda, da v izobraževalnem sistemu, katerega del je tudi visoko šolstvo, pogosto izberejo rešitev, ki se ji reče ignoriranje.
''To pomeni, da problem ignoriraš toliko časa, dokler ne izbruhne. V tem letu je bilo na področju izobraževanja veliko takih primerov. Zdaj se spet odpira nova fronta, povezana z maturanti. Zelo pogrešam večjo aktivnost ministrstva. Kar pristajamo na to, da ministrica brezbrižno reče, da so se lani stvari pač nekako uredile …''
Dr. Bojan Musil je med prvopodpisanimi pod izjavo članov akademske skupnosti Univerze v Mariboru, s katero so izrekli podporo dijakom, ki so februarja zahtevali odprtje šol. Dijaki so bili zato kaznovani, pošiljajo jim vabila na sodišče, kar govori o zaskrbljujočem odnosu do mladih v Sloveniji: "Pokroviteljski odnos do mladih je pri nas kar stalnica, v določenih obdobjih smo sicer mlade bolj priznavali za polnopravne, zdaj smo verjetno na tej sinusoidi nekje nižje,'' je prepričan dr. Musil. ''Če pogledamo v tridesetletno zgodovino naše države, vidimo, da so dijaki protestirali zaradi uvajanja zaključnih izpitov v času ministra Venclja, ko je bilo na tapeti malo delo, pa so letela jajca v zgradbo parlamenta," se spominja sogovornik, ki še dodaja, da je bilo množičnih protestov mladih v zadnjih desetletjih veliko.
"Če bi sodili iz današnje perspektive oblastnega moralizma, so bili vsi ti protesti mladih zelo nasilni. Da zdaj kaznujemo dijake, ki so ob upoštevanju zaščitnih ukrepov izrazili željo, da bi se radi vrnili v šole, je pa naravnost nepojmljivo.''
Dr. Bojan Musil o uporništvu mladih danes: "Lahko bi zamahnili z roko in rekli, da so mladi zdaj manj uporniški, da je mladina bolj apolitična in nezainteresirana, a bi ji s tem naredili krivico. Mladi so aktivni, situacija v zadnjem letu pa jih je potisnila povsem na obrobje. Po moji oceni so se na nek način sami izločili in se s to vlogo tudi nekoliko poistovetili. Kar so februarja naredili dijaki, je bil prvi znak, s katerim so skušali opozoriti nase. Zdaj nase opozarjajo študenti. Z imenom ene izmed svojih večjih skupin na družabnem omrežju Facebook Študenti še obstajamo so povedali vse. V njih je moč, občudujem zrelost, s katero se lotevajo zadev. Nanje pogosto letijo neopravičeni očitki, ki si jih ne zaslužijo," je povedal socialni psiholog dr. Musil.
Socialni psiholog dr. Bojan Musil, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, se v zadnjem letu pogosto oglaša in javno odziva na dogajanja, povezana z epidemijo covida-19. Oblast študentom ni znala prisluhniti, ko so opozarjali na svoje težave in stiske. Bojan Musil k temu doda, da v izobraževalnem sistemu, katerega del je tudi visoko šolstvo, pogosto izberejo rešitev, ki se ji reče ignoriranje.
Socialni psiholog dr. Bojan Musil o posledicah epidemije, ki jih doživljajo mladi
Socialni psiholog dr. Bojan Musil, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, se v zadnjem letu pogosto oglaša in javno odziva na dogajanja, povezana z epidemijo covida-19: ''Ko se je epidemija približevala našim krajem, sem bil najprej optimističen. Prepričan sem bil, da bo ta strašljiva kronska pošast v nas spodbudila pozitivne stvari, solidarnost, vzajemnost, da si bomo pomagali. V prvem obdobju je bilo res tako, dolgotrajnost epidemije in odzivi nanjo, ne le pri nas, tudi drugod, pa so me začeli navdajati z nelagodjem. Zdaj sem previdno optimističen zaradi tega, ker so stvari zelo transparentne. Kar je morda nekdaj tlelo, je postalo javno in razvidno. Čeprav je korona še vedno glavna zgodba, se zavedamo, da imamo na številnih področjih veliko problemov, ki jih je epidemija le zaostrila. Trenutno vstopamo v bitko konceptov, kar ni slabo, zdi se mi namreč, da smo se prej ukvarjali z bitko procedur,'' pripoveduje dr. Musil, ko ocenjuje probleme, s katerimi se srečujemo in spopadamo že več kot eno leto. ''Naša stroka je postala zelo dejavna na področju nudenja različnih oblik psihosocialne pomoči, hitro in pravočasno smo izražali svoja mnenja, sploh takrat, ko so se začele kazati težave otrok. Tudi naši študenti so se v prvi fazi vključili v dejavnosti podpore različnim ranljivim skupinam,'' razlaga Musil.
''Zdaj pa se zdi, da so mladi v tem času pokurili svoje zaloge, začeli so opažati, da ne zmorejo več. Najprej so se oglasili dijaki, zdaj se oglašajo še študenti, ki so preobremenjeni.''
Oblast študentom ni znala prisluhniti, ko so opozarjali na svoje težave in stiske. Bojan Musil k temu doda, da v izobraževalnem sistemu, katerega del je tudi visoko šolstvo, pogosto izberejo rešitev, ki se ji reče ignoriranje.
''To pomeni, da problem ignoriraš toliko časa, dokler ne izbruhne. V tem letu je bilo na področju izobraževanja veliko takih primerov. Zdaj se spet odpira nova fronta, povezana z maturanti. Zelo pogrešam večjo aktivnost ministrstva. Kar pristajamo na to, da ministrica brezbrižno reče, da so se lani stvari pač nekako uredile …''
Dr. Bojan Musil je med prvopodpisanimi pod izjavo članov akademske skupnosti Univerze v Mariboru, s katero so izrekli podporo dijakom, ki so februarja zahtevali odprtje šol. Dijaki so bili zato kaznovani, pošiljajo jim vabila na sodišče, kar govori o zaskrbljujočem odnosu do mladih v Sloveniji: "Pokroviteljski odnos do mladih je pri nas kar stalnica, v določenih obdobjih smo sicer mlade bolj priznavali za polnopravne, zdaj smo verjetno na tej sinusoidi nekje nižje,'' je prepričan dr. Musil. ''Če pogledamo v tridesetletno zgodovino naše države, vidimo, da so dijaki protestirali zaradi uvajanja zaključnih izpitov v času ministra Venclja, ko je bilo na tapeti malo delo, pa so letela jajca v zgradbo parlamenta," se spominja sogovornik, ki še dodaja, da je bilo množičnih protestov mladih v zadnjih desetletjih veliko.
"Če bi sodili iz današnje perspektive oblastnega moralizma, so bili vsi ti protesti mladih zelo nasilni. Da zdaj kaznujemo dijake, ki so ob upoštevanju zaščitnih ukrepov izrazili željo, da bi se radi vrnili v šole, je pa naravnost nepojmljivo.''
Dr. Bojan Musil o uporništvu mladih danes: "Lahko bi zamahnili z roko in rekli, da so mladi zdaj manj uporniški, da je mladina bolj apolitična in nezainteresirana, a bi ji s tem naredili krivico. Mladi so aktivni, situacija v zadnjem letu pa jih je potisnila povsem na obrobje. Po moji oceni so se na nek način sami izločili in se s to vlogo tudi nekoliko poistovetili. Kar so februarja naredili dijaki, je bil prvi znak, s katerim so skušali opozoriti nase. Zdaj nase opozarjajo študenti. Z imenom ene izmed svojih večjih skupin na družabnem omrežju Facebook Študenti še obstajamo so povedali vse. V njih je moč, občudujem zrelost, s katero se lotevajo zadev. Nanje pogosto letijo neopravičeni očitki, ki si jih ne zaslužijo," je povedal socialni psiholog dr. Musil.
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je ta citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Tadej Košmrlj in Anja Hlača sta svoji sogovornici našla kar doma. Mama Irena in mama Brigita imata presečno karierno točko, šolo. In obema se je zaradi korone življenje seveda precej spremenilo. "Naredla sem si ekipo vnukov, s katero sem testirala pouk na daljavo. Kako videti prisotne, kako razširiti ekran. Od te ekipe vnukov sem se veliko naučila, ker sem se upala pritisnit tudi na kakšen gumb, ki ga sicer ne bi pritisnila." - Brigita Košmrlj, učiteljica Po približno 40-ih letih dela v šoli jima je šolanje na daljavo prineslo precej izzivov. Tadejeva mama Brigita uči razredni pouk, že 40 in let in to je njeno zadnje leto. Anjina mama je skoraj 42 let delala v osnovni šoli, zadnjih 24 let kot ravnateljica in je morala marca v hipu preklopiti na šolanje in vodenje na daljavo. Poleti pa še večja sprememba: dolge počitnice, ki se jim reče upokojitev. "O pouku na daljavo so največ povedali otroci, ko so se vrnili nazaj v šolo. Eden mi je rekel: Samo, da smo spet nazaj, mamica je bila tako tečna, oči sploh ni bil več oči!" - Irena Hlača, učiteljica
Kolenkovi že tretjo generacijo, od leta 1938 predelujejo žitarice. Nekoč na reki Muri, danes v manjšem suhem mlinu v Gornji Bistrici v Prekmurju.
Barbara Krajnc zase pravi, da je "kot oseba izjemno radovedna, skuša vsak dan narediti dobro delo in ima rada svoj krog prijateljev." Profesionalno se sicer ukvarja s strateškim komuniciranjem, a veliko pomaga tudi raznim organizacijam, institucijam, nevladnim organizacijam in podobno. Tako se je letos prostovoljno lotila številnih projektov in kot pravi, ne bo nas rešilo ležanje na kavču in da zgledi vlečejo.
V Planici so obiskovalci in gledalci vajeni bele snežne kulise, ki je odlično ozadje tekmam v smučarskih poletih. A letošnje tekme na svetovnem prvenstvu so nekaj posebnega, saj potekajo sredi decembra, to pa je za Planico neobičajen termin. Vremenskih zagotovil za zadostno količino snega torej ni bilo, zato so se organizatorji morali pripraviti in shraniti sneg, ki je zapadel prejšnjo zimo. A kako sneg sploh shranjujejo in kako ga lahko ponovno uporabijo? Strokovnjaki in vremenoslovci v Planici razložijo sistem in zahteve shranjevanja snega.
Pred 40 leti je pred poslopjem večstanovanjske zgradbe Dakota, v zahodnem delu Manhattna, Mark Chapman dvakrat v hrbet in dvakrat v rame ustrelil legendarnega glasbenika, umetnika in aktivista Johna Lennona. Svoje spomine, čustva in odnos z Johnom Lennonom je z nami delil kitarist zasedbe Karamela in nekdanji član zasedb Kameleoni, September, Srce in Faraoni Marijan Maliković. "Njegova smrt me je zelo prizadela. Videl sem, kako je svet plitek, kako hitro pride do strela. V celi svetovni kulturi se je nekaj zlomilo. Če so lahko njega, potem so lahko vsakega. To me je razžalostilo. Čeprav se z njim nisem strinjal, je bil močen človek. Ta potrtost je trajala veliko časa, nisem bil več jaz."
V tednu, ko je zapadel prvi sneg, se običajno začnejo misli in priprave na smučarsko sezono pri velikem številu ljubiteljev tega športa. A letošnje razmere smučarsko sezono na slovenskih smučiščih postavljajo pod vprašaj - zaradi ukrepov še ni jasno, kdaj in na kakšen način bi lahko zagnali naprave ter kako bodo morali svoje obnašanje prilagoditi tudi smučarji. V Kranjski Gori se o pripravah na sezono in trenutnih napovedih pogovarjamo s predstavniki slovenskih smučišč in turističnimi delavci.
Eden največjih športnih dogodkov zime v Sloveniji bo tokrat minil brez značilne kulise tisočih gledalcev z vsega sveta, a to ne zmanjšuje njegovega športnega pomena. Za Planico neobičajen decembrski termin je za organizatorje svetovnega prvenstva v poletih velik zalogaj, zato z vodjem tekmovanja Jelkom Grosom razmišljamo o posebnostih letošnje izvedbe in novostih, ki jih pripravljajo za tekmovanje, ki se bo začelo 10. decembra.
Od kod mladi umetniki črpajo energijo, moč in sredstva za ustvarjanje, čeprav so gledališča, kinematografi in koncertne dvorane zaprti? Kakšno podporo, če, uživajo od pristojnega ministrstva in organizacij? Kako ocenjujejo delo pristojnih na področju kulture in zakaj se vrstijo protesti ter javna pisma? Bodo šli pobirat krompir? Nika Korenjak, Domen Bohte in Urban Kuntarič so si enotnega mnenja, da je trenutna politika politika nekulture.
"STA sodi med kritično infrastrukturo države, zato se mi zdi pomembno, da se z njo ravna zelo skrbno. Gradila se je trideset let, podre se lahko zelo hitro," opozarja dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede, strokovnjak za strateško komuniciranje in odnose z javnostmi, ki je bil soustanovitelj in prvi direktor Slovenske tiskovne agencije.
Idrijski punk band je v zgolj dveh letih delovanja pustil pečat, ki je viden še danes. O njihovi zgodbi in novem albumu, ki izide 4. decembra, z Daretom Kauričem in Dušanom Moravcem. "Punka v naših koncih takrat še ni bilo. Bli smo ena dobra ekipa prjatlov, rekli so, da bodo naredili punk band. Meni se je zdelo to ful zanimivo. Najprej nisem bil impresioniran, ko pa sem slišal Ramonse sem takoj šel do prjatlov in jim reku, če imajo kaj proti temu, da bi špilal z njimi. "- Dare Kaurič Kuzle je bil eden izmed najpomembnejših bendov punk vala pri nas. V obdobju svojega kratkega dvoletnega delovanja (1980-82) je bil band v studiu (žal) le dvakrat, obakrat pod taktirko Radia Študent. A dvakrat je bilo dovolj, da se je ime prijelo in zdržalo v kolektivni zavesti 40 let. Andrej Karoli se je pogovarjal z dvema članoma Kuzel, Dušanom Moravcem (Dule Dule) in Daretom Kauričem. "Predvsem smo bili zelo mladi, neke 16, 17. Čeprav nismo znali dobro špilat, je bla energija dobra in nam je vse dobro zvenelo. Tam smo se našli. Blo je tukaj in zdaj. To je bila muska, ki nas je kot najstnike najbolj zadela." Svoje mesto je skupina dobila tudi na kompilaciji slovenske punkovske glasbe Lepo je ..., izdani leta 1982 pri ZKP RTV Ljubljana, na kateri so tri njihove skladbe. Njihova zgodba se je kot pri večini mladih jugoslovanskih bendov prekinila z zaporednim obveznim služenjem vojaškega roka, po katerem pa se ni nikoli več sestavila. "Idrija je bila v osemdesetih precej siva, po mestu si videl rudarje, penzioniste, paciente s psihiatrije in zdravnike. Najleši prizor je bil 1. september, ko se je s cele primorske pripeljalo nekaj sto mladenk, ki so hodile na vzgojiteljsko šolo. Mešanice vsega tega, kar smo tam videli, se odraža v naših komadih. Ljubezen, zaljubljenost, fasciniranje nad okoljem. Vse je bilo hitro, na špon. To je bila ena slika tega časa." - Dušan Moravec Po 40-ih letih Kuzle pripravljajo nov album, ki bo izšel pri Založbi RTV Slovenija z naslovom - Naredte revolucijo – Za kuzle gre s petnajstimi izvajalci, ki so diskografijo Kuzel obrnili na glavo. Z izzivom so se spoprijeli Noctiferia, Alo!Stari, Dubioza Kolektiv, Pigs Parlament, EightBomb, Grega Skočir & Zoran Čalić, Zmelkoow, Okustični, Nick Kay, Banditi, Koala Voice, Jure Lesar, Shaun Banks, Clockwork Psycho, Haris Pilton in Buni KuZla. Album bo zunaj v petek 4. decembra, kot vinil ali pa digitalni dolpoteg.
Zaključil se je novinarski festival Naprej/Forward. Vsebine si je v preteklih petih dneh prek spleta ogledalo veliko navdušencev in ustvarjalcev kakovostnih novinarskih prispevkov. V preteklih dneh so organizatorji v sklopu festivala pripravili štiri raznolike dogodke v obliki pogovornih oddaj in intervjujev, na katerih so se zvrstili številni gostje. Z njimi smo se lahko dotaknili nekaterih najbolj perečih tem v današnjem medijskem okolju, kot so izzivi znanstvenega poročanja, prepreke pri dopisništvu iz tujine ter nasilje nad novinarji in fotoreporterji. Novinar in kolumnist časnika Dnevnik Ervin Hladnik Milharčič je na okrogli mizi o vsesplošnih pritiskih na novinarje navedel najboljšo obrambo.
Rojena na Ptuju, medicino je študirala v Ljubljani in Beogradu. V Zagrebu je opravila specialistični izpit iz pediatrije; iz neonatologije se je specializirala v Parizu, Zürichu, v Pragi in Moskvi. V Sloveniji je vodila prvi center za nedonošenčke, bila je profesorica za neonatologijo na Ljubljanski medicinski fakulteti. Kot vodja perinatalne službe je prispevala k poenotenju preprečevanja hude zlatenice novorojencev v Sloveniji
O zgodah in nezgodah nogometnega zvezdnika Diega Armanda Maradona smo se pogovarjali s slovenskim opernim pevcem in nogometnim poznavalcem Juanom Vasletom.
Neveljaven email naslov