Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
"Bila sem samo pred računalnikom. Govorila in pogovarjala sem se z računalnikom, gledala v računalnik, jedla sama s sabo. Res mi je bilo težko, ker nisem imela nobenega osebnega stika, ne za druženje in ne za pogovarjanje. Težave sem imela tudi pri dojemanju učne snovi, težko sem se zbrala, koncentracija je bila res na dnu."
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto. Prav tako še ni bila narejena nobena celostna evaluacija posledic, ki jih je imelo poldrugo leto šolanja na daljavo oz. v povsem spremenjenih razmerah v šoli.
Je pa konec šolskega leta, ko je bilo v večini šol najpomembnejše zgolj mrzlično pridobivanje ocen za vsako ceno pokazal, da so ocene še vedno najpomembnejši cilj šolanja, tudi za starše. In prav na to, kako nevarno je lahko presojanje otroka zgolj po njegovih uspehih, je minuli teden med drugim opozorila psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, izredna profesorica dr. Katja Košir.
"Za razvoj otrok in mladostnikov je lahko zelo škodljiva t.i. "pogojna opora", torej "sprejemam te, dokler si uspešen". To odrekanje odnosa, ko otroku nekaj ne gre, bodisi na učnem bodisi na vedenjskem področju, je lahko izkušnja, ki zelo rani. Tega običajno ne počnemo namerno, pač pa z dobrimi nameni: "pridi, ko se boš lepše obnašal, ko boš to popravil". Ampak otroci nas najbolj potrebujejo, ko jim ne gre, in takrat je ključno, da stopamo z njimi v odnos. Čeprav je takrat težko, ker niso najbolj prijetni. Toda prav učenci, ki nas najbolj potrebujejo, to kažejo na načine, s katerimi ni lahko shajati. Zato je tako pomembno, da zmoremo podpreti nekoga, kadar mi je težko z njim, ko mi gre na živce in ko sem jezna nanj. To, da takrat zmoremo ohraniti odnos, je ključna kompetenca, na kateri bi morali "delati" tako starši kot učitelji."
Celoten daljši intervjuju z dr. Katjo Košir, ki je minulo sredo potekal na Prvem programu Radia Slovenija, najdete tudi v spletnem arhivu našega Multimedijskega centra.
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
"Bila sem samo pred računalnikom. Govorila in pogovarjala sem se z računalnikom, gledala v računalnik, jedla sama s sabo. Res mi je bilo težko, ker nisem imela nobenega osebnega stika, ne za druženje in ne za pogovarjanje. Težave sem imela tudi pri dojemanju učne snovi, težko sem se zbrala, koncentracija je bila res na dnu."
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto. Prav tako še ni bila narejena nobena celostna evaluacija posledic, ki jih je imelo poldrugo leto šolanja na daljavo oz. v povsem spremenjenih razmerah v šoli.
Je pa konec šolskega leta, ko je bilo v večini šol najpomembnejše zgolj mrzlično pridobivanje ocen za vsako ceno pokazal, da so ocene še vedno najpomembnejši cilj šolanja, tudi za starše. In prav na to, kako nevarno je lahko presojanje otroka zgolj po njegovih uspehih, je minuli teden med drugim opozorila psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, izredna profesorica dr. Katja Košir.
"Za razvoj otrok in mladostnikov je lahko zelo škodljiva t.i. "pogojna opora", torej "sprejemam te, dokler si uspešen". To odrekanje odnosa, ko otroku nekaj ne gre, bodisi na učnem bodisi na vedenjskem področju, je lahko izkušnja, ki zelo rani. Tega običajno ne počnemo namerno, pač pa z dobrimi nameni: "pridi, ko se boš lepše obnašal, ko boš to popravil". Ampak otroci nas najbolj potrebujejo, ko jim ne gre, in takrat je ključno, da stopamo z njimi v odnos. Čeprav je takrat težko, ker niso najbolj prijetni. Toda prav učenci, ki nas najbolj potrebujejo, to kažejo na načine, s katerimi ni lahko shajati. Zato je tako pomembno, da zmoremo podpreti nekoga, kadar mi je težko z njim, ko mi gre na živce in ko sem jezna nanj. To, da takrat zmoremo ohraniti odnos, je ključna kompetenca, na kateri bi morali "delati" tako starši kot učitelji."
Celoten daljši intervjuju z dr. Katjo Košir, ki je minulo sredo potekal na Prvem programu Radia Slovenija, najdete tudi v spletnem arhivu našega Multimedijskega centra.
Dan začne z belo kavo in branjem poezije, medtem ko ostali družinski člani še trdno spijo. Helena Rismondo je umetnica z motorno žago.
Plastični odpadki so eden od največjih okoljskih izzivov prihodnosti, njihov vpliv pa lahko vidimo in čutimo že zdaj. Smo tretja generacija od izuma plastike, pa zdaj skoraj ni več kvadratnega kilometra morja, po katerem ne bi plavali plastični delci ali izdelki. In čeprav si najbrž življenja brez plastike res ne moremo predstavljati, bo to precej težje, tudi če bo te vse več. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Končna postaja: morje?, ki osvetljuje problematiko plastičnih odpadkov, ki končajo v morju. Pripravil jo je Muzej za oblikovanje Zürich, partnerji razstave pa so plastične odpadke nabrali med čistilnimi akcijami na Havajih, v Severnem morju in Baltskem morju.
Pri desetih letih je v glasbeni šoli začutil toplino klavirskih tipk, sledile so osnove igranja kitare in usodna D’n’B zabava, kjer se je Luka Per prvič srečal z omenjenim elektronskim podžanrom.
10. december je mednarodni dan človekovih pravic, in dan, ko se končuje 16-dnevna evropska kampanja proti nasilju nad ženskami. Prihodnje leto bo Evropska komisija namenila osveščanju proti nasilju nad ženskami. Nasilje, ki se v Evropi še vedno vse preveč tolerira. Evropski inštitut za enakost med spoloma je ob tej priložnosti pripravil nekaj podatkov o tem, koliko nas takšno nasilje stane, ker morda nas bo prej zaskrbelo ob stroških kot ob dejstvu, da vsaka tretja ženska v Evropi doživi eno od oblik spolnega in drugega nasilja v svojem življenju. Sicer pa v naslednjih minutah na Valu 202 najprej nekaj besed o raziskavi Revščina in spol, ki jo je konec novembra v Bratislavi predstavil prav ta Evropski inštitut za enakost med spoloma.
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
Magnus Carlsen je ubranil naslov svetovnega prvaka v šahu. V pospešenem dodatku štirih partij je s 3:1 premagal izzivalca Sergeja Karjakina. Dvoboj v posebnem podkastu s slovensko velemojstrico Darjo Kapš in novinarsko šahovsko legendo Ivom Bajcem analizira Matej Hrastar.
Kdo izbira glasbo, ki prihaja iz zvočnikov v trgovskih centrih in urbanih mestnih središčih? O tem in vplivu glasbe na potrošnjo s Katarino Habe, doktorico psihologije z ljubljanske Akademije za glasbo.
Preden v sredo zvečer zavzame glavni oder Kina Šiška, se je Asaf Avidan ustavil tudi v našem studiu. Ob klepetu nam je zaigral par komadov z akustično kitaro, ki je njegova edina spremljevalka na trenutni solistični turneji Into the Labyrinth.
Kaj je skupno Trubarju, Valvasorju, Vegi, Jakopiču, Gallusu, Plečniku, Prešernu, Kobilci in Cankarju - seveda poleg tega, do so ti znameniti Slovenci zaznamovali našo zgodovino? Zaznamovali so tudi našo samostojno državo, saj so bili upodobljeni na slovenski valuti, na tolarjih. In prav teh so se v letu, ko praznujemo 25 let naše samostojnosti, spomnili tudi v Narodnem muzeju Slovenije ter jih postavili na ogled na razstavi z naslovom Zlati prah.
Brazilec Moreno Veloso je, tako kot oče Caetano Veloso, že večkrat stal na slovenskih glasbenih odrih. Tokrat je prvič nastopal brez prijateljev Alexandra Kassina in Domenica Lancelottija, s katerima pa še vedno sodeluje. Moreno je Val 202 obiskal pred koncertom v Cankarjevem domu. Ko sva vstopila v dvigalo za peto nadstropje, je številke prebral po rusko. Rusko zna, ker je študiral fiziko. Razložil mi je, da sta za študij fizike najuporabnejša jezika angleščina in ruščina. V Rusiji ni bil nikoli, a zvok jezika mu je ostal v ušesu. Zvok ruščine je podoben zvoku portugalščine.
Med mitom o vedno večji zabitosti in uradnim mitom o tem, da smo vse bolj izobraženi.
V rubriki Jezikanje tokrat analiziramo jezik nogometašev. Srce smo pustili v studiu!
Tomi M. v jutranjem programu Vala 202 predstavi Siddhartino vinilno izdajo. V pogovoru z Andrejem Karolijem.
Med cepcem in dlakocepcem je samo dlako razlike. Tokrat o izgovarjavi krajevnih imen, ki se pogosto pojavljajo med prometnimi informacijami.
Napoved Izštekanih 10 z voditeljem Juretom Longyko in harmonikarjem Janezom Dovčem.
Pogovor s Svitom Komelom, diamantnim maturantom in brucem Pravne fakultete v Ljubljani.
Neveljaven email naslov