Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
"Bila sem samo pred računalnikom. Govorila in pogovarjala sem se z računalnikom, gledala v računalnik, jedla sama s sabo. Res mi je bilo težko, ker nisem imela nobenega osebnega stika, ne za druženje in ne za pogovarjanje. Težave sem imela tudi pri dojemanju učne snovi, težko sem se zbrala, koncentracija je bila res na dnu."
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto. Prav tako še ni bila narejena nobena celostna evaluacija posledic, ki jih je imelo poldrugo leto šolanja na daljavo oz. v povsem spremenjenih razmerah v šoli.
Je pa konec šolskega leta, ko je bilo v večini šol najpomembnejše zgolj mrzlično pridobivanje ocen za vsako ceno pokazal, da so ocene še vedno najpomembnejši cilj šolanja, tudi za starše. In prav na to, kako nevarno je lahko presojanje otroka zgolj po njegovih uspehih, je minuli teden med drugim opozorila psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, izredna profesorica dr. Katja Košir.
"Za razvoj otrok in mladostnikov je lahko zelo škodljiva t.i. "pogojna opora", torej "sprejemam te, dokler si uspešen". To odrekanje odnosa, ko otroku nekaj ne gre, bodisi na učnem bodisi na vedenjskem področju, je lahko izkušnja, ki zelo rani. Tega običajno ne počnemo namerno, pač pa z dobrimi nameni: "pridi, ko se boš lepše obnašal, ko boš to popravil". Ampak otroci nas najbolj potrebujejo, ko jim ne gre, in takrat je ključno, da stopamo z njimi v odnos. Čeprav je takrat težko, ker niso najbolj prijetni. Toda prav učenci, ki nas najbolj potrebujejo, to kažejo na načine, s katerimi ni lahko shajati. Zato je tako pomembno, da zmoremo podpreti nekoga, kadar mi je težko z njim, ko mi gre na živce in ko sem jezna nanj. To, da takrat zmoremo ohraniti odnos, je ključna kompetenca, na kateri bi morali "delati" tako starši kot učitelji."
Celoten daljši intervjuju z dr. Katjo Košir, ki je minulo sredo potekal na Prvem programu Radia Slovenija, najdete tudi v spletnem arhivu našega Multimedijskega centra.
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
"Bila sem samo pred računalnikom. Govorila in pogovarjala sem se z računalnikom, gledala v računalnik, jedla sama s sabo. Res mi je bilo težko, ker nisem imela nobenega osebnega stika, ne za druženje in ne za pogovarjanje. Težave sem imela tudi pri dojemanju učne snovi, težko sem se zbrala, koncentracija je bila res na dnu."
Napovedi pristojnih niso pokazale, da bi bile otroške stiske, strahovi, primanjkljaji v znanju in posledice negotovosti med prioritetami pri pripravi na novo šolsko leto. Prav tako še ni bila narejena nobena celostna evaluacija posledic, ki jih je imelo poldrugo leto šolanja na daljavo oz. v povsem spremenjenih razmerah v šoli.
Je pa konec šolskega leta, ko je bilo v večini šol najpomembnejše zgolj mrzlično pridobivanje ocen za vsako ceno pokazal, da so ocene še vedno najpomembnejši cilj šolanja, tudi za starše. In prav na to, kako nevarno je lahko presojanje otroka zgolj po njegovih uspehih, je minuli teden med drugim opozorila psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, izredna profesorica dr. Katja Košir.
"Za razvoj otrok in mladostnikov je lahko zelo škodljiva t.i. "pogojna opora", torej "sprejemam te, dokler si uspešen". To odrekanje odnosa, ko otroku nekaj ne gre, bodisi na učnem bodisi na vedenjskem področju, je lahko izkušnja, ki zelo rani. Tega običajno ne počnemo namerno, pač pa z dobrimi nameni: "pridi, ko se boš lepše obnašal, ko boš to popravil". Ampak otroci nas najbolj potrebujejo, ko jim ne gre, in takrat je ključno, da stopamo z njimi v odnos. Čeprav je takrat težko, ker niso najbolj prijetni. Toda prav učenci, ki nas najbolj potrebujejo, to kažejo na načine, s katerimi ni lahko shajati. Zato je tako pomembno, da zmoremo podpreti nekoga, kadar mi je težko z njim, ko mi gre na živce in ko sem jezna nanj. To, da takrat zmoremo ohraniti odnos, je ključna kompetenca, na kateri bi morali "delati" tako starši kot učitelji."
Celoten daljši intervjuju z dr. Katjo Košir, ki je minulo sredo potekal na Prvem programu Radia Slovenija, najdete tudi v spletnem arhivu našega Multimedijskega centra.
GOOD TO LOVE\t\t\tFKA TWIGS COWARDS\t\t\t\tRALEIGH RITCHIE \t\t\t\t\t\t THIS MUST BE MY DREAM\t\t\tTHE 1975 HUNGRY\t\t\t\tWHITE FANGS DOING IT TO DEATH (RADIO EDIT)\t\tTHE KILLS THE LAST THING ON MY MIND\t\tTHE JOY FORMIDABLE RENDEZVOUS GIRL\t\t\tSANTIGOLD BLK CLD\t\t\t\tXYLO THIS IS HOW IT FEELS\t\t\tRICHARD ASHCROFT CALL OFF YOUR DOGS\t\t\tLAKE STREET DIVE\t BEST FOR LAST\t\t\tTHE KNOCKS FEAT. WALK THE MOON\t SAVE YOU\t\t\t\tTHE INVISIBLE EASIER SAID\t\t\t\tSUNFLOWER BEAN GOLDEN GAL\t\t\tANIMAL COLLECTIVE FIRE\t\t\t\tJACK GARRATT ABSOLUTELY\t\t\tRA RA RIOT COLORS\t \t\t\tHALSEY THE HEART OF ME\t \t\tMIIKE SNOW MODERN SOUL\t \t\tJAMES BLAKE HORSES\t\t\t\tBRODKA WOMAN\t\t\t\tROSIE LOWE I'LL BE GONE\t\t\tROSIE LOWE RUN RUN RUN\t\t\tROSIE LOWE
Malcolm Clarke je britanski režiser kratkih dokumentarnih filmov. Pravi, da so najboljši dokumentarni filmi vedno o najslabših ljudeh. Serijski morilec je bolj zanimiv od natakarja, diktator od taksista. Njegov film Gospa s številke 6, za katerega je dobil oskarja, govori o preživeli žrtvi holokavsta. Clarke je dobitnik sicer dveh oskarjev, o občutkih ob prejetju te ugledne nagrade je spregovoril posebej za Val 202.
Avtopilot Toš se sprašuje, ali bosta Igor Omerza in Bojan Požar s prodajo biografije Melanie Trump morda počasi presegla J. R. R. Tolkiena, in ugotavlja, da je slovenska vojska kljub negativni oceni zveze Nato močnejša od zambijske, somalijske in kamerunske. Med drugim pa tudi, da je tisti, kdor pitno vodo dojema kot javno dobrino, očitno komunist.
Opravičil se je kranjski župan Trilar, opravičil se je minister Mramor, celo predsednik Pahor. A kaj lahko prepriča njihove volilce, da mislijo resno?
Tokrat je Tadej Toš spregovoril o maškarah in kurentih, pa tudi o številu odvzetih vozniških dovoljenj v pustnem času.
Italijanski radio Rai Radio 2 organizira raItalijanski radio Rai Radio 2 organizira radijsko glasbeno bitko Radio Battle. Sodelovalo bo 16 držav, tudi Val 202.
Debata se z ameriških seli tudi na evropska tla - ali več orožja pomeni več ali manj varnosti? O domačem orožju in tem, za koga je to orožje nevarno.
Latrina uvaja novo rubriko "Še sreča, da sn noseča", ob tem obvešča še o trenutnih ovulacijah in vas opozarja, da ne glede na to, kako dobro se imate, se ima Jože Potrebuješ vedno še bolje.
Neveljaven email naslov