Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei. "Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei
Zametki ideje o glasnem branju v Sloveniji so nastali leta 2017 ob predstavitvi knjige Lepota let: manifest proti starizmu ameriške avtorice Ashton Applewhite, ki ruši tabuje o staranju in se zavzema za boj proti diskriminaciji starejših. Pred pol tisočletja so knjige že obstajale, vendar so bile zelo drage in redke. Takrat se je bralo na glas tistim, ki jih niso imeli ali niso znali brati. Stvari so se v Gutenbergovi dobi spremenile; dostopnih je bilo več knjig, ljudje pa so se branja lahko naučili v šolah. Še vedno pa je branje bila dejavnost, ki jo človek po večini počne sam. "Preobrat o glasnem branju se je zgodil, ko je znanost odkrila, da so glasilke in njihova uporaba zelo pomemben dejavnik v človekovem življenju," pravi organizatorka delavnic glasnega branja na Vodnikovi domačiji Lada Zei. Zakaj je dobro brati naglas in v družbi?
"Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš, ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
Delavnice so običajno potekale v živo, zdaj se je vse prestavilo na splet. Srečanj se po večini udeležujejo ženske, nastarejša bralka ima 87 let. Katere knjige pa je smiselno izbrati?
"Pravijo, da je s knjigami tako: ne beri slabih knjig, ker je dobrih preveč, da bi bral slabe. Dobre knjige v tebi nekaj spremenijo, tudi če tega ne znaš ubesediti. Sprememba je vidna pozneje, ko postaneš besedno in miselno bolj bogat, tudi možgani hitreje delajo."
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei. "Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei
Zametki ideje o glasnem branju v Sloveniji so nastali leta 2017 ob predstavitvi knjige Lepota let: manifest proti starizmu ameriške avtorice Ashton Applewhite, ki ruši tabuje o staranju in se zavzema za boj proti diskriminaciji starejših. Pred pol tisočletja so knjige že obstajale, vendar so bile zelo drage in redke. Takrat se je bralo na glas tistim, ki jih niso imeli ali niso znali brati. Stvari so se v Gutenbergovi dobi spremenile; dostopnih je bilo več knjig, ljudje pa so se branja lahko naučili v šolah. Še vedno pa je branje bila dejavnost, ki jo človek po večini počne sam. "Preobrat o glasnem branju se je zgodil, ko je znanost odkrila, da so glasilke in njihova uporaba zelo pomemben dejavnik v človekovem življenju," pravi organizatorka delavnic glasnega branja na Vodnikovi domačiji Lada Zei. Zakaj je dobro brati naglas in v družbi?
"Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš, ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
Delavnice so običajno potekale v živo, zdaj se je vse prestavilo na splet. Srečanj se po večini udeležujejo ženske, nastarejša bralka ima 87 let. Katere knjige pa je smiselno izbrati?
"Pravijo, da je s knjigami tako: ne beri slabih knjig, ker je dobrih preveč, da bi bral slabe. Dobre knjige v tebi nekaj spremenijo, tudi če tega ne znaš ubesediti. Sprememba je vidna pozneje, ko postaneš besedno in miselno bolj bogat, tudi možgani hitreje delajo."
Dva smučarska skakalca sta v zgodovini olimpijskih iger zmagala na obeh posamičnih tekmah. Simon Ammann je bil za konkurenco premočen v Vancouvru in Salt Lake Cityu, štiri zlate medalje pa ima tudi najuspešnejši skakalec v zgodovini Matti Nyk?nen.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Neveljaven email naslov