Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei. "Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei
Zametki ideje o glasnem branju v Sloveniji so nastali leta 2017 ob predstavitvi knjige Lepota let: manifest proti starizmu ameriške avtorice Ashton Applewhite, ki ruši tabuje o staranju in se zavzema za boj proti diskriminaciji starejših. Pred pol tisočletja so knjige že obstajale, vendar so bile zelo drage in redke. Takrat se je bralo na glas tistim, ki jih niso imeli ali niso znali brati. Stvari so se v Gutenbergovi dobi spremenile; dostopnih je bilo več knjig, ljudje pa so se branja lahko naučili v šolah. Še vedno pa je branje bila dejavnost, ki jo človek po večini počne sam. "Preobrat o glasnem branju se je zgodil, ko je znanost odkrila, da so glasilke in njihova uporaba zelo pomemben dejavnik v človekovem življenju," pravi organizatorka delavnic glasnega branja na Vodnikovi domačiji Lada Zei. Zakaj je dobro brati naglas in v družbi?
"Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš, ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
Delavnice so običajno potekale v živo, zdaj se je vse prestavilo na splet. Srečanj se po večini udeležujejo ženske, nastarejša bralka ima 87 let. Katere knjige pa je smiselno izbrati?
"Pravijo, da je s knjigami tako: ne beri slabih knjig, ker je dobrih preveč, da bi bral slabe. Dobre knjige v tebi nekaj spremenijo, tudi če tega ne znaš ubesediti. Sprememba je vidna pozneje, ko postaneš besedno in miselno bolj bogat, tudi možgani hitreje delajo."
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei. "Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei
Zametki ideje o glasnem branju v Sloveniji so nastali leta 2017 ob predstavitvi knjige Lepota let: manifest proti starizmu ameriške avtorice Ashton Applewhite, ki ruši tabuje o staranju in se zavzema za boj proti diskriminaciji starejših. Pred pol tisočletja so knjige že obstajale, vendar so bile zelo drage in redke. Takrat se je bralo na glas tistim, ki jih niso imeli ali niso znali brati. Stvari so se v Gutenbergovi dobi spremenile; dostopnih je bilo več knjig, ljudje pa so se branja lahko naučili v šolah. Še vedno pa je branje bila dejavnost, ki jo človek po večini počne sam. "Preobrat o glasnem branju se je zgodil, ko je znanost odkrila, da so glasilke in njihova uporaba zelo pomemben dejavnik v človekovem življenju," pravi organizatorka delavnic glasnega branja na Vodnikovi domačiji Lada Zei. Zakaj je dobro brati naglas in v družbi?
"Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš, ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
Delavnice so običajno potekale v živo, zdaj se je vse prestavilo na splet. Srečanj se po večini udeležujejo ženske, nastarejša bralka ima 87 let. Katere knjige pa je smiselno izbrati?
"Pravijo, da je s knjigami tako: ne beri slabih knjig, ker je dobrih preveč, da bi bral slabe. Dobre knjige v tebi nekaj spremenijo, tudi če tega ne znaš ubesediti. Sprememba je vidna pozneje, ko postaneš besedno in miselno bolj bogat, tudi možgani hitreje delajo."
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Slovenski igralci so v nekdanji Jugoslaviji sestavljali večino v hokejski reprezentanci. Tudi na olimipijiskih igrah v Sarajevu je bilo tako.
Calgary je leta 1988 med slovenskimi junaki izluščil preprostega Matjaža Debelaka, ki se je v zadnjem trenutku uvrstil v olimpijsko reprezentanco, na koncu pa z dvema odličjema poskrbel za navdušenje. Šli smo po sledeh skakalne senzacije. S člani tedanjega srebrnega moštva. Ob Debelaku so ga sestavljali še Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Miran Tepeš.
Čez 20 dni bo dopolnil 40 let, v Sočiju bo med najstarejšimi udeleženci, pa še vedno med favoriti za vsaj eno odličje. Je najbolj dominanten zimski športnik v svoji panogi – biatlonu – v katerem je 166- krat stal na zmagovalnem odru, kar 93-krat na najvišji stopnički, eno zmago pa ima tudi v svetovnem pokalu tekačev. Govorimo seveda o Norvežanu Oleju Einarju Bjoerndalnu, v naslednjih minutah pa se bomo dotaknili predvsem njegovega zlatega tedna pred dvanajstimi leti v Salt Lake Cityu.
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
Sarajevo, 14. 2. 1984. Jure Franko na olimpijskem veleslalomu osvoji srebrno medaljo! Za nagrado dobi videorekorder, navijači sestavijo legendarni zapis: "Volimo Jureka više od bureka!" Kako se dogodkov izpred 30 let spominjajo Jure Franko, Bojan Križaj in Tone Vogrinec.
Danes mineva 50 let od umora Johna F. Kennedyja, ki je kljub kratkemu vladanju - v Beli hiši je prebival komaj 1000 dni - močno zaznamoval prejšnje stoletje. Zato so tudi pol stoletja kasneje mediji obsedeni z njegovo podobo.
Radio Študent in Val 202 sta za dobro uro združila moči. Skozi uro heca, nostalgij in tkanja prijateljskih vezi sta "vozila" Polona Torkar in Mitja Peček.
Neveljaven email naslov