Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poljski profesor, fizik in oceanograf Jacek Piskozub deluje pri Inštitutu oceanologije pri Poljski akademiji znanosti. Preučuje oceane, delovanje morja ter kako podnebne spremembe vplivajo na morsko delovanje. Še posebej se je posvetil Baltskemu morju, ki ga spremlja od blizu iz mesta Sopot na severu Poljske. Jacek Piskozub, z njim se je v Gdansku pogovarjal Gašper Andrinek, spremlja podnebno konferenco v Glasgowu, a sam ni najbolj optimističen.
Oceanograf profesor Jacek Piskozub z Inštituta oceanologije pri Poljski akademiji znanosti opozarja, da se bodo naši zanamci morali soočiti z višjo gladino morja zaradi naših emisij
Poljski profesor, fizik in oceanograf Jacek Piskozub deluje pri Inštitutu oceanologije pri Poljski akademiji znanosti. Preučuje oceane, delovanje morja ter vpliv podnebnih sprememb na morsko delovanje. Še posebej se je posvetil Baltskemu morju, ki ga spremlja od blizu iz mesta Sopot na severu Poljske.
“Recimo da se bo do konca stoletja dvignila za nekje od 60 do 80 cm. Kar pa je še nekako obvladljivo, recimo z graditvijo nasipov in nameščanjem raznih zaščit. Ampak v naslednjem stoletju pa se lahko morska gladina zviša za od 2 do celo 7 metrov ... in to zaradi emisij v tem stoletju. To pa je nekaj, česar ne moremo ustaviti. Če imamo toliko ogljikovega dioksida v zraku, se bodo ledeniki še naprej talili, morje pa se bo segrevalo. Toplejše morje pa ima večjo prostornino kot hladnejše. Če ne bomo zmanjšali količine ogljikovega dioksida iz zraka, se bodo morale naslednje generacije spopadati z več metrov višjo gladino morja, kar bomo pa v bistvu povzročili mi."
Vseskozi, pravzaprav na vsakem koraku se postavlja vprašanje, kaj lahko posamezniki storimo za to, da preprečimo najhujše?
"To je zelo lahko reči, ampak težko izvesti. Rešitev je v manjši porabi energije na splošno, manjši potrošnji, ker vsak proizvajalec dobrin potrebuje energijo in proizvaja ogljični odtis. Če torej lahko zmanjšate uporabo avtomobila za določen del, če pojeste nekaj manj mesa, če porabite malo manj električne energije ... bi že pomagalo. Ampak ne bo pa rešilo sveta, ker na splošno je največji problem v pridobivanju elektrike na premog, zemeljski plin in nafto. Posamezniki lahko pomagamo pri nekje 10 odstotkih. Na drugi strani pa lahko vplivamo na naše vlade, politične stranke. Ker če ne bodo mislile, da je boj proti podnebnim spremembam popularen, ne bodo storile ničesar.”
Poljski profesor, fizik in oceanograf Jacek Piskozub deluje pri Inštitutu oceanologije pri Poljski akademiji znanosti. Preučuje oceane, delovanje morja ter kako podnebne spremembe vplivajo na morsko delovanje. Še posebej se je posvetil Baltskemu morju, ki ga spremlja od blizu iz mesta Sopot na severu Poljske. Jacek Piskozub, z njim se je v Gdansku pogovarjal Gašper Andrinek, spremlja podnebno konferenco v Glasgowu, a sam ni najbolj optimističen.
Oceanograf profesor Jacek Piskozub z Inštituta oceanologije pri Poljski akademiji znanosti opozarja, da se bodo naši zanamci morali soočiti z višjo gladino morja zaradi naših emisij
Poljski profesor, fizik in oceanograf Jacek Piskozub deluje pri Inštitutu oceanologije pri Poljski akademiji znanosti. Preučuje oceane, delovanje morja ter vpliv podnebnih sprememb na morsko delovanje. Še posebej se je posvetil Baltskemu morju, ki ga spremlja od blizu iz mesta Sopot na severu Poljske.
“Recimo da se bo do konca stoletja dvignila za nekje od 60 do 80 cm. Kar pa je še nekako obvladljivo, recimo z graditvijo nasipov in nameščanjem raznih zaščit. Ampak v naslednjem stoletju pa se lahko morska gladina zviša za od 2 do celo 7 metrov ... in to zaradi emisij v tem stoletju. To pa je nekaj, česar ne moremo ustaviti. Če imamo toliko ogljikovega dioksida v zraku, se bodo ledeniki še naprej talili, morje pa se bo segrevalo. Toplejše morje pa ima večjo prostornino kot hladnejše. Če ne bomo zmanjšali količine ogljikovega dioksida iz zraka, se bodo morale naslednje generacije spopadati z več metrov višjo gladino morja, kar bomo pa v bistvu povzročili mi."
Vseskozi, pravzaprav na vsakem koraku se postavlja vprašanje, kaj lahko posamezniki storimo za to, da preprečimo najhujše?
"To je zelo lahko reči, ampak težko izvesti. Rešitev je v manjši porabi energije na splošno, manjši potrošnji, ker vsak proizvajalec dobrin potrebuje energijo in proizvaja ogljični odtis. Če torej lahko zmanjšate uporabo avtomobila za določen del, če pojeste nekaj manj mesa, če porabite malo manj električne energije ... bi že pomagalo. Ampak ne bo pa rešilo sveta, ker na splošno je največji problem v pridobivanju elektrike na premog, zemeljski plin in nafto. Posamezniki lahko pomagamo pri nekje 10 odstotkih. Na drugi strani pa lahko vplivamo na naše vlade, politične stranke. Ker če ne bodo mislile, da je boj proti podnebnim spremembam popularen, ne bodo storile ničesar.”
Poleg besedne zveze Gorenjska mzuzejsko-planinska transvenzala je največkrat izgovorjena beseda v povezavi s projektom: geolov. O tej zanimivi dejavnosti se Aleš Smrekar pogovarja z geolovcem Igorjem Čabrianom.
Redni profesor za področje varstvo rastlin na biotehniški fakulteti in predstojnik katedre za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo Stanislav Trdan svetuje, da v poletnih mesecih poleg gora in jezer čas namenimo tudi lepoti slovenske kmetijske krajine.
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Z Borisom Vitezom bomo potovali od Avstralije do Opčin, se ustavili pri košarki in prišli do podjetništva, vse skupaj pa zaokrožili s predanostjo družini in nostalgijo
Lidija Dimkovska je pesnica, pisateljica in prevajalka makedonskega rodu. Od leta 2001 živi in dela v Sloveniji. Pred kratkim je k slovenskemu prevodu kultnega makedonskega dela Čas koz avtorja Luana Starove napisala spremno besedo, v branje pa vam priporoča svojo najljubšo pesnico.
25. julija je Zemljo obletel asteroid, velik kot nogometno igrišče, je sporočila Evropska vesoljska agencija. Letel je 65.000 kilometrov stran, kar morda zveni veliko, z vesoljske perspektive pa ni. Še pomembnejše je, da je človeštvo za prišleka izvedelo le približno dan prej. Zakaj, v pogovoru z Majo Ratej komentira Aljoša Masten, novinar MMC.
Dramaturginjo in režisersko Nano Milčinski mnogi bolj poznajo kot pevko številnih sodobnih, a že zimzelenih popevk. V petju združuje svoji dve največji ljubezni, glasbo in besedo. Slednjo ima zelo rada tudi v pisni obliki, saj pravi, da so knjige tako dobre, da jih ni nikoli dovolj, zato ni nič nenavadnega, da je spisek njenih poletnih namigov za branje obširen, predlaga pa, da čez poletje preberete vsaj dve knjigi. Prva naj bo takšna, ki vam bo razširila obzorje, vas napeljala na kakšno spremembo v življenju in pomagala pri duhovni rasti, drugo branje pa naj bo kak kvaliteten roman ob katerem si lahko spočijete glavo.
Ste kdaj pomislili, kdaj so Križanke kot prostor zaživele in kaj je ta prostor predstavljal davno nekoč, še pred Plečnikovo prenovo? "Korenine tega prostora sežejo v več zgodovinskih plasti, čisto na začetku se je prostor rahlo naslonil na Rimsko obzidje. Tu najdemo ogromno rimskih ostalin, ker se je v neposredni bližini nahajalo rečno pristanišče Emone," razlaga raziskovalec slovenske literature in likovne umetnosti Luka Vidmar, urednik prve poglobljene znanstvene monografije o Križankah, pri katerije sodelovalo 21 raziskovalcev s področij umetnostne zgodovine, arheologije, literarne zgodovine in muzikologije.
Tokrat smo za poletni namig prosili kitarista, orgličarja, producenta, založnika, avtorja številnih skoraj ponarodelih skladb, ki marsikatero stvar pove brez dlake na jeziku.
Phil Anderson je ameriški glasbenik iz mesta Sarasota na Floridi, ki se je z Damjanom Zorcem spet dobil po tridesetih letih
Kateri bankomati so v tujini varna izbira in katere pogoje upoštevati izven evro območja? Odgovarja Alina Meško, Zveza potrošnikov Slovenije
Predsednica Ljubljanske kolesarske mreže za poletje priporoča izlet z vlakom z novo železniško povezavo med Beljakom, Trbižem in Jesenicami, ki je namenjena predvsem kolesarjem.
Slovenski dramski igralec in voditelj oddaje Male sive celice Nik Škrlec ima celo vrsto konjičkov. Med drugim je skušal izboljšati Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo z enim vdihom, nekaj časa pa je držal tudi slovenski rekord v recitiranju decimalk števila pi. Tudi njegov poletni namig je matematične narave, vendar se ga ne ne smete ustrašiti.
Izidor Kamal Shaker na Twitterju brez kontrole piše kavne rime kar takole. Ključniku #kafetarime, na katerem je več kot 500 kavnih rim, sledi vedno več ljudi.
Pravijo, da je Azerbajdžan meka energetske industrije, nekoč pa je bila ena pomembnejših postojank na trgovinski poti, svilni cesti. Poleg plina je pomemben del zgodovine, sedanjosti in prihodnosti te mlade države, stare toliko kot Slovenija, tudi nafta. Črno zlato je uročilo celo brate Nobel. Leta 1876 so kupili majhno rafinerijo v Bakuju in tako so trije bratje postali lastniki oziroma delničarji podjetja z nafto.
Lahko uporabniki ugotovijo, da komentarji in ocene nastanitve ne predstavljajo realne slike? Svetuje Gorazd Božič, SI CERT
Predavatelj na koprski fakulteti za humanistične študije Nikolai Jeffs za počitniško branje priporoča utopično literaturo, na prvem mestu roman Ursule Le Guin Razlaščeni.
Po tokratni poletni namig smo se odpravili v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani k Heleni Janežič, ki se ukvarja predvsem s knjigami in zbirkami tiskov Slovencev zunaj Slovenije. In prav s tem področjem je povezan njen knjižni namig oziroma kar dva. Priporoča namreč dve deli enega avtorja: knjigi Poslednji deseti bratje in Dohojene stopnje pesnika, pisatelja in publicista Zorka Simčiča.
Za malo starejše generacije Slovencev se je pristanek na mesecu resnično končal šele tri mesece po zgodovinskem pristanku in zgodovinskih besedah. A če hočemo vso zgodbo s podaljšano misijo Apolla 11 tudi resnično doumeti, moramo v Beograd. In tako se, med rahlimi prepiri o tem, ali se mesecu reče Luna in ali je vsaka Luna tudi mesec, približujemo nekoč jugoslovanski, danes srbski prestolnici. Tam nas pot vodi na Dedinje. Do groba mogoče kdaj drugič, obiskali pa smo muzej Jugoslavije, ki hrani tudi spomine na vesolje. Zgodba je navadna in v večjem delu povsem pozabljena. Tako so se trije junaki, ki jim je uspelo do gor in nazaj, tri mesece po koncu misije odpravili na veliko svetovno turnejo. Kot Rolling Stonsi recimo. S predsedniškim letalom … 22 držav in 24 mest v nekaj tednih. In poglej čudo; med izbranci je bila tudi Jugoslavija in Beograd, kamor so Armstrong, Aldrin in Collins skupaj s soprogami prispeli 18. oktobra 1969.
Neveljaven email naslov