Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poljski profesor, fizik in oceanograf Jacek Piskozub deluje pri Inštitutu oceanologije pri Poljski akademiji znanosti. Preučuje oceane, delovanje morja ter kako podnebne spremembe vplivajo na morsko delovanje. Še posebej se je posvetil Baltskemu morju, ki ga spremlja od blizu iz mesta Sopot na severu Poljske. Jacek Piskozub, z njim se je v Gdansku pogovarjal Gašper Andrinek, spremlja podnebno konferenco v Glasgowu, a sam ni najbolj optimističen.
Oceanograf profesor Jacek Piskozub z Inštituta oceanologije pri Poljski akademiji znanosti opozarja, da se bodo naši zanamci morali soočiti z višjo gladino morja zaradi naših emisij
Poljski profesor, fizik in oceanograf Jacek Piskozub deluje pri Inštitutu oceanologije pri Poljski akademiji znanosti. Preučuje oceane, delovanje morja ter vpliv podnebnih sprememb na morsko delovanje. Še posebej se je posvetil Baltskemu morju, ki ga spremlja od blizu iz mesta Sopot na severu Poljske.
“Recimo da se bo do konca stoletja dvignila za nekje od 60 do 80 cm. Kar pa je še nekako obvladljivo, recimo z graditvijo nasipov in nameščanjem raznih zaščit. Ampak v naslednjem stoletju pa se lahko morska gladina zviša za od 2 do celo 7 metrov ... in to zaradi emisij v tem stoletju. To pa je nekaj, česar ne moremo ustaviti. Če imamo toliko ogljikovega dioksida v zraku, se bodo ledeniki še naprej talili, morje pa se bo segrevalo. Toplejše morje pa ima večjo prostornino kot hladnejše. Če ne bomo zmanjšali količine ogljikovega dioksida iz zraka, se bodo morale naslednje generacije spopadati z več metrov višjo gladino morja, kar bomo pa v bistvu povzročili mi."
Vseskozi, pravzaprav na vsakem koraku se postavlja vprašanje, kaj lahko posamezniki storimo za to, da preprečimo najhujše?
"To je zelo lahko reči, ampak težko izvesti. Rešitev je v manjši porabi energije na splošno, manjši potrošnji, ker vsak proizvajalec dobrin potrebuje energijo in proizvaja ogljični odtis. Če torej lahko zmanjšate uporabo avtomobila za določen del, če pojeste nekaj manj mesa, če porabite malo manj električne energije ... bi že pomagalo. Ampak ne bo pa rešilo sveta, ker na splošno je največji problem v pridobivanju elektrike na premog, zemeljski plin in nafto. Posamezniki lahko pomagamo pri nekje 10 odstotkih. Na drugi strani pa lahko vplivamo na naše vlade, politične stranke. Ker če ne bodo mislile, da je boj proti podnebnim spremembam popularen, ne bodo storile ničesar.”
Poljski profesor, fizik in oceanograf Jacek Piskozub deluje pri Inštitutu oceanologije pri Poljski akademiji znanosti. Preučuje oceane, delovanje morja ter kako podnebne spremembe vplivajo na morsko delovanje. Še posebej se je posvetil Baltskemu morju, ki ga spremlja od blizu iz mesta Sopot na severu Poljske. Jacek Piskozub, z njim se je v Gdansku pogovarjal Gašper Andrinek, spremlja podnebno konferenco v Glasgowu, a sam ni najbolj optimističen.
Oceanograf profesor Jacek Piskozub z Inštituta oceanologije pri Poljski akademiji znanosti opozarja, da se bodo naši zanamci morali soočiti z višjo gladino morja zaradi naših emisij
Poljski profesor, fizik in oceanograf Jacek Piskozub deluje pri Inštitutu oceanologije pri Poljski akademiji znanosti. Preučuje oceane, delovanje morja ter vpliv podnebnih sprememb na morsko delovanje. Še posebej se je posvetil Baltskemu morju, ki ga spremlja od blizu iz mesta Sopot na severu Poljske.
“Recimo da se bo do konca stoletja dvignila za nekje od 60 do 80 cm. Kar pa je še nekako obvladljivo, recimo z graditvijo nasipov in nameščanjem raznih zaščit. Ampak v naslednjem stoletju pa se lahko morska gladina zviša za od 2 do celo 7 metrov ... in to zaradi emisij v tem stoletju. To pa je nekaj, česar ne moremo ustaviti. Če imamo toliko ogljikovega dioksida v zraku, se bodo ledeniki še naprej talili, morje pa se bo segrevalo. Toplejše morje pa ima večjo prostornino kot hladnejše. Če ne bomo zmanjšali količine ogljikovega dioksida iz zraka, se bodo morale naslednje generacije spopadati z več metrov višjo gladino morja, kar bomo pa v bistvu povzročili mi."
Vseskozi, pravzaprav na vsakem koraku se postavlja vprašanje, kaj lahko posamezniki storimo za to, da preprečimo najhujše?
"To je zelo lahko reči, ampak težko izvesti. Rešitev je v manjši porabi energije na splošno, manjši potrošnji, ker vsak proizvajalec dobrin potrebuje energijo in proizvaja ogljični odtis. Če torej lahko zmanjšate uporabo avtomobila za določen del, če pojeste nekaj manj mesa, če porabite malo manj električne energije ... bi že pomagalo. Ampak ne bo pa rešilo sveta, ker na splošno je največji problem v pridobivanju elektrike na premog, zemeljski plin in nafto. Posamezniki lahko pomagamo pri nekje 10 odstotkih. Na drugi strani pa lahko vplivamo na naše vlade, politične stranke. Ker če ne bodo mislile, da je boj proti podnebnim spremembam popularen, ne bodo storile ničesar.”
V sredini junija se je naša radijska streha prelevila v prav posebno mesto, kjer smo lahko s teleskopi opazovali ta naš srebrni naravni satelit. Na lep poletni večer, ravno po nevihti, je namreč Frekvenca X čisto na vrh naše radijske stavbe popeljala svoje prijatelje in zveste poslušalce, ki so lahko Lunine kraterje opazovali skoraj tako blizu, kot da bi bili na konicah njihovih prstov. Kako je bilo v družbi prvega Luninega krajca in astronoma Andreja Guština, v kratki in precej neformalni reportaži, ki jo je na mikrofon ujela Maja Ratej.
50 let od pristanka na Luni so zaznamovali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, kjer si je mogoče vse do konca leta ogledati razstavo o tem prelomnem dogodku s slovenskega vidika. Avtorji razstave so se poglobili v obširno poročanje takratnih medijev, spomine posameznih ljudi in prispevke Slovencev pri razvoju vesoljskih tehnologij. Kako je podvig vseh podvigov, kot so ga imenovali, odmeval poleti pred 50-imi leti, skozi pripoved soavtorice razstave Irene Marušič.
Na Valu 202 praznujemo pol stoletja od prelomnega koraka za človeštvo.
Smaal Tokk Primorska region's own gengsta raper je tudi to poletje dejaven: vadi, jamma z bendom in ustvarja komade za nov, tretji album, ki ga bo s singlom napovedal septembra. Kakšen je njegov namig za poletne dni?
Christina Lindberg je švedska igralka, nekdanji švedski greh in muza filmskega režiserja Quentina Tarantina. V Ljutomeru se je oglasila, ker so tam predvajali projekcijo iz tekmovalnega programa, njen novi film Črni krog, ki ga je režiral Adrian Garcia Bogliano. Christina Lindberg se je na tako na filmskih platnih pojavila po več kot tridesetih letih, od svoje velike uspešnice Thriller: A Cruel Picture.
Kaj je narobe z Youtubom, da obstaja Youtube Kids, aplikacija ki omogoča bolj varno in preprostejše raziskovanje videoposnetkov, ki so namenjeni otrokom? Kaj vse otroci lahko najdejo na spletu, zakaj se moramo o tem pogovarjati in zakaj podjetja s tem spopadati? Na vprašanja podkasta Odbita do bita je odgovarjal tehnološki novinar Lenart J. Kučić.
Jerneja Ferlež vam v branje priporoča kriminalko Mirta Komela Medsočje, Peter Rezman pa s kresnikom nagrajeni roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjigo Venedikta Vasiljeviča Jerofejeva Moskva–Petuški.
Kam vas na izlet pošilja pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman - Roza?
Tjaša Ristič je doma iz Kranja in je ena najboljših slovenskih karateistk, ki si morda lahko obeta nastop tudi na naslednjih poletnih olimpijskih igrah.
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano. O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, so razmišljali udeleženci simpozija projekta PEOPLE.
Antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in strokovni sodelavec naše Frekvence X se veliko ukvarja tudi s preučevanjem obnašanja na družabnih omrežjih. Za kakovostnejše življenje tako priporoča tudi čiščenje naših pametnih naprav nepotrebnih aplikacij in branje knjige Digitalni minimalizem avtorja Cala Newporta. Ameriški znanstvenik pametne telefone in družabna omrežja primerja s cigaretami, kdor jih je kadil na začetku, je bil moderen in šik, ko so kadili vsi, pa se je kajenje izkazalo za nezdravo početje.
Glasbenica Senidah je včeraj nastopila na odru Fusion festivala Exit in povzročila evforijo pod odrom. V črnem kombinezonu vidno prevelike konfekcije in z masko na ustih je brez cenzure ogrela in pregrela ozračje. Feni so poznali vse njene komade, prepevali so uspešnice, kot sta Sladjana in Mišići … in zdi se, da je po osvojitvi slovenske scene zdaj dokončno osvojila tudi Srbijo in celoten Balkan. Kar niti ne preseneča. Senidah v vsak nastop vloži ogromno energije, tudi slava na Balkanu ni prišla čez noč.
Nik Škrlec je poskušal preseči Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo. Za podiranje rekorda se je odločil, ker si je od nekdaj želel imeti neki Guinnessov rekord in ga je pritegnil presek spretnosti, ki jih potrebuje pri tej disciplini. Ta namreč zahteva popolno pripravljenost v potapljaškem smislu, hkrati pa tudi nasprotno: zelo hitre in bistre misli.
Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste-Polje ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo, oblikujejo računalniške igre in pišejo programske kode.
Neveljaven email naslov