Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in lupi odpadkov."Dan brez nakupov", ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Količina tekstilnih odpadkov se je med letoma 1960 in 2015 povečala kar za 811 %
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in kupi odpadkov. Proizvodnja seveda sledi povpraševanju, saj potrošniki kupimo kar 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Na “Dan brez nakupov”, ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Samo leta 2019 smo Slovenci zavrgli več kot 25.000 ton oblačil, kar nas glede na število prebivalcev uvršča nad evropsko povprečje. Na nepremišljeno nakupovanje in posledično velike kupe odpadnega tekstila že leta opozarjajo tudi Ekologi brez meja.
"S tekstilom se ukvarjamo že kar nekaj let. Bili smo tisti, ki smo zagnali izmenjave oblačil Tekstilnica in na ta način rešili kar veliko količino oblačil pred odlagališči in sežigalnicami. Ugotovili smo, da je tekstilnih odpadkov res ogromno in da je treba premike narediti tako v našim glavah kot tudi na sistemski ravni." - Katja Sreš, Ekologi brez meja
Letno v Sloveniji proizvedemo okoli 24 milijonov kosov, a večinoma spodnjega perila in nogavice. Ostali tekstilni izdelki v Slovenijo pridejo z drugega konca sveta, predvsem južnoazijskih držav. Ironično se je tokokrog tekstila do nedavnega sklenil tako, da smo praktično vsa odpadna oblačila izvažali nazaj v države v razvoju in se tako s prenosom odpada na drug konec sveta navidezno rešili okoljskega bremena.
"Oblačila predstavljajo precej velik problem kot odpadek, večina naših oblačil je namreč zelo obremenjena s kemikalijami in velikokrat sestavljena iz velikega deleža umetnih materialov. Za primerjavo - popolnoma bombažno oblačilo se razgraja približno 6 mesecev, naša oblačila pa za razpad potrebujejo več 100 let." - Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine Slovenija
Letošnji evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki poteka prav ta teden, bodo izvajalci projekta Obleka naredi človeka - torej člani Pravične trgovine Slovenija, društva za sonaraven razvoj Focus in Ekologi brez meja - okronali še z današnjim Dnevom brez nakupov. Pripravili so hodečo razstavo rabljenih oblačil, ki so jo na ulicah stare Ljubljane predstavili danes, za vse tiste, ki pa je tam niste ujeli, ostaja ovekovečena na spletni strani Obleka naredi človeka.
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in lupi odpadkov."Dan brez nakupov", ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Količina tekstilnih odpadkov se je med letoma 1960 in 2015 povečala kar za 811 %
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in kupi odpadkov. Proizvodnja seveda sledi povpraševanju, saj potrošniki kupimo kar 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Na “Dan brez nakupov”, ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Samo leta 2019 smo Slovenci zavrgli več kot 25.000 ton oblačil, kar nas glede na število prebivalcev uvršča nad evropsko povprečje. Na nepremišljeno nakupovanje in posledično velike kupe odpadnega tekstila že leta opozarjajo tudi Ekologi brez meja.
"S tekstilom se ukvarjamo že kar nekaj let. Bili smo tisti, ki smo zagnali izmenjave oblačil Tekstilnica in na ta način rešili kar veliko količino oblačil pred odlagališči in sežigalnicami. Ugotovili smo, da je tekstilnih odpadkov res ogromno in da je treba premike narediti tako v našim glavah kot tudi na sistemski ravni." - Katja Sreš, Ekologi brez meja
Letno v Sloveniji proizvedemo okoli 24 milijonov kosov, a večinoma spodnjega perila in nogavice. Ostali tekstilni izdelki v Slovenijo pridejo z drugega konca sveta, predvsem južnoazijskih držav. Ironično se je tokokrog tekstila do nedavnega sklenil tako, da smo praktično vsa odpadna oblačila izvažali nazaj v države v razvoju in se tako s prenosom odpada na drug konec sveta navidezno rešili okoljskega bremena.
"Oblačila predstavljajo precej velik problem kot odpadek, večina naših oblačil je namreč zelo obremenjena s kemikalijami in velikokrat sestavljena iz velikega deleža umetnih materialov. Za primerjavo - popolnoma bombažno oblačilo se razgraja približno 6 mesecev, naša oblačila pa za razpad potrebujejo več 100 let." - Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine Slovenija
Letošnji evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki poteka prav ta teden, bodo izvajalci projekta Obleka naredi človeka - torej člani Pravične trgovine Slovenija, društva za sonaraven razvoj Focus in Ekologi brez meja - okronali še z današnjim Dnevom brez nakupov. Pripravili so hodečo razstavo rabljenih oblačil, ki so jo na ulicah stare Ljubljane predstavili danes, za vse tiste, ki pa je tam niste ujeli, ostaja ovekovečena na spletni strani Obleka naredi človeka.
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
Magnus Carlsen je ubranil naslov svetovnega prvaka v šahu. V pospešenem dodatku štirih partij je s 3:1 premagal izzivalca Sergeja Karjakina. Dvoboj v posebnem podkastu s slovensko velemojstrico Darjo Kapš in novinarsko šahovsko legendo Ivom Bajcem analizira Matej Hrastar.
Kdo izbira glasbo, ki prihaja iz zvočnikov v trgovskih centrih in urbanih mestnih središčih? O tem in vplivu glasbe na potrošnjo s Katarino Habe, doktorico psihologije z ljubljanske Akademije za glasbo.
Preden v sredo zvečer zavzame glavni oder Kina Šiška, se je Asaf Avidan ustavil tudi v našem studiu. Ob klepetu nam je zaigral par komadov z akustično kitaro, ki je njegova edina spremljevalka na trenutni solistični turneji Into the Labyrinth.
Kaj je skupno Trubarju, Valvasorju, Vegi, Jakopiču, Gallusu, Plečniku, Prešernu, Kobilci in Cankarju - seveda poleg tega, do so ti znameniti Slovenci zaznamovali našo zgodovino? Zaznamovali so tudi našo samostojno državo, saj so bili upodobljeni na slovenski valuti, na tolarjih. In prav teh so se v letu, ko praznujemo 25 let naše samostojnosti, spomnili tudi v Narodnem muzeju Slovenije ter jih postavili na ogled na razstavi z naslovom Zlati prah.
Brazilec Moreno Veloso je, tako kot oče Caetano Veloso, že večkrat stal na slovenskih glasbenih odrih. Tokrat je prvič nastopal brez prijateljev Alexandra Kassina in Domenica Lancelottija, s katerima pa še vedno sodeluje. Moreno je Val 202 obiskal pred koncertom v Cankarjevem domu. Ko sva vstopila v dvigalo za peto nadstropje, je številke prebral po rusko. Rusko zna, ker je študiral fiziko. Razložil mi je, da sta za študij fizike najuporabnejša jezika angleščina in ruščina. V Rusiji ni bil nikoli, a zvok jezika mu je ostal v ušesu. Zvok ruščine je podoben zvoku portugalščine.
Med mitom o vedno večji zabitosti in uradnim mitom o tem, da smo vse bolj izobraženi.
V rubriki Jezikanje tokrat analiziramo jezik nogometašev. Srce smo pustili v studiu!
Tomi M. v jutranjem programu Vala 202 predstavi Siddhartino vinilno izdajo. V pogovoru z Andrejem Karolijem.
Med cepcem in dlakocepcem je samo dlako razlike. Tokrat o izgovarjavi krajevnih imen, ki se pogosto pojavljajo med prometnimi informacijami.
Napoved Izštekanih 10 z voditeljem Juretom Longyko in harmonikarjem Janezom Dovčem.
Pogovor s Svitom Komelom, diamantnim maturantom in brucem Pravne fakultete v Ljubljani.
Neveljaven email naslov