Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in lupi odpadkov."Dan brez nakupov", ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Količina tekstilnih odpadkov se je med letoma 1960 in 2015 povečala kar za 811 %
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in kupi odpadkov. Proizvodnja seveda sledi povpraševanju, saj potrošniki kupimo kar 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Na “Dan brez nakupov”, ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Samo leta 2019 smo Slovenci zavrgli več kot 25.000 ton oblačil, kar nas glede na število prebivalcev uvršča nad evropsko povprečje. Na nepremišljeno nakupovanje in posledično velike kupe odpadnega tekstila že leta opozarjajo tudi Ekologi brez meja.
"S tekstilom se ukvarjamo že kar nekaj let. Bili smo tisti, ki smo zagnali izmenjave oblačil Tekstilnica in na ta način rešili kar veliko količino oblačil pred odlagališči in sežigalnicami. Ugotovili smo, da je tekstilnih odpadkov res ogromno in da je treba premike narediti tako v našim glavah kot tudi na sistemski ravni." - Katja Sreš, Ekologi brez meja
Letno v Sloveniji proizvedemo okoli 24 milijonov kosov, a večinoma spodnjega perila in nogavice. Ostali tekstilni izdelki v Slovenijo pridejo z drugega konca sveta, predvsem južnoazijskih držav. Ironično se je tokokrog tekstila do nedavnega sklenil tako, da smo praktično vsa odpadna oblačila izvažali nazaj v države v razvoju in se tako s prenosom odpada na drug konec sveta navidezno rešili okoljskega bremena.
"Oblačila predstavljajo precej velik problem kot odpadek, večina naših oblačil je namreč zelo obremenjena s kemikalijami in velikokrat sestavljena iz velikega deleža umetnih materialov. Za primerjavo - popolnoma bombažno oblačilo se razgraja približno 6 mesecev, naša oblačila pa za razpad potrebujejo več 100 let." - Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine Slovenija
Letošnji evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki poteka prav ta teden, bodo izvajalci projekta Obleka naredi človeka - torej člani Pravične trgovine Slovenija, društva za sonaraven razvoj Focus in Ekologi brez meja - okronali še z današnjim Dnevom brez nakupov. Pripravili so hodečo razstavo rabljenih oblačil, ki so jo na ulicah stare Ljubljane predstavili danes, za vse tiste, ki pa je tam niste ujeli, ostaja ovekovečena na spletni strani Obleka naredi človeka.
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in lupi odpadkov."Dan brez nakupov", ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Količina tekstilnih odpadkov se je med letoma 1960 in 2015 povečala kar za 811 %
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in kupi odpadkov. Proizvodnja seveda sledi povpraševanju, saj potrošniki kupimo kar 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Na “Dan brez nakupov”, ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Samo leta 2019 smo Slovenci zavrgli več kot 25.000 ton oblačil, kar nas glede na število prebivalcev uvršča nad evropsko povprečje. Na nepremišljeno nakupovanje in posledično velike kupe odpadnega tekstila že leta opozarjajo tudi Ekologi brez meja.
"S tekstilom se ukvarjamo že kar nekaj let. Bili smo tisti, ki smo zagnali izmenjave oblačil Tekstilnica in na ta način rešili kar veliko količino oblačil pred odlagališči in sežigalnicami. Ugotovili smo, da je tekstilnih odpadkov res ogromno in da je treba premike narediti tako v našim glavah kot tudi na sistemski ravni." - Katja Sreš, Ekologi brez meja
Letno v Sloveniji proizvedemo okoli 24 milijonov kosov, a večinoma spodnjega perila in nogavice. Ostali tekstilni izdelki v Slovenijo pridejo z drugega konca sveta, predvsem južnoazijskih držav. Ironično se je tokokrog tekstila do nedavnega sklenil tako, da smo praktično vsa odpadna oblačila izvažali nazaj v države v razvoju in se tako s prenosom odpada na drug konec sveta navidezno rešili okoljskega bremena.
"Oblačila predstavljajo precej velik problem kot odpadek, večina naših oblačil je namreč zelo obremenjena s kemikalijami in velikokrat sestavljena iz velikega deleža umetnih materialov. Za primerjavo - popolnoma bombažno oblačilo se razgraja približno 6 mesecev, naša oblačila pa za razpad potrebujejo več 100 let." - Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine Slovenija
Letošnji evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki poteka prav ta teden, bodo izvajalci projekta Obleka naredi človeka - torej člani Pravične trgovine Slovenija, društva za sonaraven razvoj Focus in Ekologi brez meja - okronali še z današnjim Dnevom brez nakupov. Pripravili so hodečo razstavo rabljenih oblačil, ki so jo na ulicah stare Ljubljane predstavili danes, za vse tiste, ki pa je tam niste ujeli, ostaja ovekovečena na spletni strani Obleka naredi človeka.
doc.dr.Marjetka Conradi priproča knjigo Tima Krabbeja- Kolesar (The rider)
Linnea Wartiovaara, devetnajstletna srednješolka iz Finske, se je s prijateljico letos odpravila z vozovnico “Interail” na pot po Evropi. Ena od njunih prvih postaj je bila Ljubljana, ki sta jo spoznavali z “občutkom in počasi”. Ujeli smo ju v parku Tivoli, med ležernim prebiranjem študijske literature in knjige Davida Nichollsa: One day.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Mirjam Gostinčar, socialna delavka in urednica cestnega časopisa Kralji ulice se pri svojem delu srečuje s številnimi oblikami duševnih stisk, ki so pogosto poglobljene še s socialnimi okoliščinami. Zato je med številnimi knjigami, ki jih prebira to poletje, izbrala Jedrt Lapuh Maležič: Težkomentalci, ki na sproščen in humoren način daje uvid v nekoliko manj poznani svet duševnih stisk.
Eva Mladenovič trenutno odkriva skrivnosti Portugalske, saj je na Iberski polotok za eno leto odšla na delo. V Kulturnem društvu Brdo Eva kot flavtistka in članica orkestra ter z izvajanjem vokalnih delavnic že dobrih deset let pomaga ohranjati srbsko kulturno dediščino in z njo seznanja tiste, ki je ne poznajo, ter predaja znanje in pesmi mlajšim rodovom. Poleg pesmi pa pod njene prste vedno znova priroma tudi kaka dobra knjiga. V času, ko je živela v Splitu, je spoznala dela Renata Baretića in se tudi bolje spoznala s hrvaškim jezikom.
Upokojeni vrhovni sodnik Vasilij Vasko Polič je tudi pisatelj, igralec in glasbenik. Napisal je že 23 leposlovnih knjig. V svojih zgodbah združuje erotiko, pravo, politiko, zgodovino, vesolje in še marsikaj. Pogovor z Vaskom Poličem – tudi o popku sveta.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so odprli razstavo TBI: mladi, mesto in dediščina. V središču razstave je Idrija, oziroma, če povemo natančneje, vizije mladih o prihodnosti Idrije. Razstava je rezultat sodelovanja 30-ih mladih v mednarodnem projektu, ki se je povsem praktično lotil izzivov majhnega mesta v prihodnosti.
Svetovalnici za migrante imajo poleti še več dela kot sicer. K njim prihajajo izkoriščani in izgoreli delavci, migranti, prosilci za azil, tujci, ki imajo težave s togo administracijo. Goran Lukić poudarja, da je v svetovalnici član vedno na prvem mestu.
Dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, bere predvsem veliko strokovne literature, med ljubšimi žanri za prosti čas pa so že od nekdaj kriminalke. In za svoje priporočilo je izbrala trenutno eno večjih uspešnic tega žanra.
V poletnem času je predvsem pastir. Vroče poletne mesece v mestu je namreč zamenjal za prijetne temperature na Soriški planini, kjer dneve preživlja v družbi svojih 70 krav. Čeprav pravi, da pašnja zahteva celega človeka – vstaja ob 5. uri zjutraj, spat gre po deseti zvečer, pa vmes najde tudi čas za branje. In v branje priporoča avtorja, ki ga je po njegovem mnenju skoraj nemogoče brati.
Dr. Boris Kolar je ekotoksikolog, ki se ukvarja z okoljskimi tveganji. Je pa tudi pisatelj. Njegov prvi roman Iqball hotel, ki je pristal med prvo peterico nominirancev za nagrado Kresnik leta 2009, nas popelje v Afriko, ki je Borisu Kolarju še kako ljuba dežela. Ker zadnja leta, ko ima čas, bolj kot bere piše, je imel pri izbiri knjižnega namiga nekaj zadrege, a na koncu nam je dal tri. In tudi pri teh ni pozabil na Afriko.
Matjaž Manček je pomočnik direktorja za glasbeni program v Kinu Šiška. Na Valu 202 je že predstavljal svoj glasbeni okus, tokrat ponuja poletno branje. Ne mara lahkotnega dopustniškega branja in kljub uporabi e-bralnikov raje prebere knjigo.
Neveljaven email naslov