Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in lupi odpadkov."Dan brez nakupov", ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Količina tekstilnih odpadkov se je med letoma 1960 in 2015 povečala kar za 811 %
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in kupi odpadkov. Proizvodnja seveda sledi povpraševanju, saj potrošniki kupimo kar 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Na “Dan brez nakupov”, ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Samo leta 2019 smo Slovenci zavrgli več kot 25.000 ton oblačil, kar nas glede na število prebivalcev uvršča nad evropsko povprečje. Na nepremišljeno nakupovanje in posledično velike kupe odpadnega tekstila že leta opozarjajo tudi Ekologi brez meja.
"S tekstilom se ukvarjamo že kar nekaj let. Bili smo tisti, ki smo zagnali izmenjave oblačil Tekstilnica in na ta način rešili kar veliko količino oblačil pred odlagališči in sežigalnicami. Ugotovili smo, da je tekstilnih odpadkov res ogromno in da je treba premike narediti tako v našim glavah kot tudi na sistemski ravni." - Katja Sreš, Ekologi brez meja
Letno v Sloveniji proizvedemo okoli 24 milijonov kosov, a večinoma spodnjega perila in nogavice. Ostali tekstilni izdelki v Slovenijo pridejo z drugega konca sveta, predvsem južnoazijskih držav. Ironično se je tokokrog tekstila do nedavnega sklenil tako, da smo praktično vsa odpadna oblačila izvažali nazaj v države v razvoju in se tako s prenosom odpada na drug konec sveta navidezno rešili okoljskega bremena.
"Oblačila predstavljajo precej velik problem kot odpadek, večina naših oblačil je namreč zelo obremenjena s kemikalijami in velikokrat sestavljena iz velikega deleža umetnih materialov. Za primerjavo - popolnoma bombažno oblačilo se razgraja približno 6 mesecev, naša oblačila pa za razpad potrebujejo več 100 let." - Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine Slovenija
Letošnji evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki poteka prav ta teden, bodo izvajalci projekta Obleka naredi človeka - torej člani Pravične trgovine Slovenija, društva za sonaraven razvoj Focus in Ekologi brez meja - okronali še z današnjim Dnevom brez nakupov. Pripravili so hodečo razstavo rabljenih oblačil, ki so jo na ulicah stare Ljubljane predstavili danes, za vse tiste, ki pa je tam niste ujeli, ostaja ovekovečena na spletni strani Obleka naredi človeka.
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in lupi odpadkov."Dan brez nakupov", ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Količina tekstilnih odpadkov se je med letoma 1960 in 2015 povečala kar za 811 %
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in kupi odpadkov. Proizvodnja seveda sledi povpraševanju, saj potrošniki kupimo kar 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Na “Dan brez nakupov”, ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Samo leta 2019 smo Slovenci zavrgli več kot 25.000 ton oblačil, kar nas glede na število prebivalcev uvršča nad evropsko povprečje. Na nepremišljeno nakupovanje in posledično velike kupe odpadnega tekstila že leta opozarjajo tudi Ekologi brez meja.
"S tekstilom se ukvarjamo že kar nekaj let. Bili smo tisti, ki smo zagnali izmenjave oblačil Tekstilnica in na ta način rešili kar veliko količino oblačil pred odlagališči in sežigalnicami. Ugotovili smo, da je tekstilnih odpadkov res ogromno in da je treba premike narediti tako v našim glavah kot tudi na sistemski ravni." - Katja Sreš, Ekologi brez meja
Letno v Sloveniji proizvedemo okoli 24 milijonov kosov, a večinoma spodnjega perila in nogavice. Ostali tekstilni izdelki v Slovenijo pridejo z drugega konca sveta, predvsem južnoazijskih držav. Ironično se je tokokrog tekstila do nedavnega sklenil tako, da smo praktično vsa odpadna oblačila izvažali nazaj v države v razvoju in se tako s prenosom odpada na drug konec sveta navidezno rešili okoljskega bremena.
"Oblačila predstavljajo precej velik problem kot odpadek, večina naših oblačil je namreč zelo obremenjena s kemikalijami in velikokrat sestavljena iz velikega deleža umetnih materialov. Za primerjavo - popolnoma bombažno oblačilo se razgraja približno 6 mesecev, naša oblačila pa za razpad potrebujejo več 100 let." - Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine Slovenija
Letošnji evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki poteka prav ta teden, bodo izvajalci projekta Obleka naredi človeka - torej člani Pravične trgovine Slovenija, društva za sonaraven razvoj Focus in Ekologi brez meja - okronali še z današnjim Dnevom brez nakupov. Pripravili so hodečo razstavo rabljenih oblačil, ki so jo na ulicah stare Ljubljane predstavili danes, za vse tiste, ki pa je tam niste ujeli, ostaja ovekovečena na spletni strani Obleka naredi človeka.
Zadnjo februarsko nedeljo so se pri nas oglasili bosansko-hercegovski glasbeni heroji zadnjega desetletja – Dubioza Kolektiv. Po koncertu v Trstu in na poti v BiH so se z veseljem ustavili na našem radiu. V Studiu 13 so akustično odigrali nekaj skladb s pravkar objavljenega albuma Happy Machine, a tudi nekaj njihovih starejših uspešnic.
Avtopilot Tadej Toš o policijski stavki, smučarskih skokih in slavju, ki se obeta v Planici.
YEASAYER - SILLY ME\t\t\t THE CORAL - MISS FORTUNE \t\t\t MIGUEL FEAT. KACEY MUSGRAVES - WAVES [REMIX]\t\t SAFIA - MAKE THEM WHEELS ROLL\t POLICA - MELTING BLOCK\t\t LILY & MADELEINE - FOR THE WEAK \t\t CATFISH AND THE BOTTLEMEN - SOUNDCHECK \t\t\t DAUGHTER - HOW\t \t\t\t KENDRICK LAMAR - UNTITLED 06\t\t\t BIBI BOURELLY - SALLY\t \t\t\t MOTHXR - TOUCH\t \t\t\t TEEN - GONE FOR GOOD\t\t KALEO - I CAN'T GO ON WITHOUT YOU\t FRANK TURNER - MITTENS (SINGLE MIX)\t \t THE 1975 - PARIS\t\t\t\t KRRUM - EVIL TWIN\t\t\t JUNIOR BOYS - OVER IT\t\t\t GREAT GOOD FINE OK - ALREADY LOVE\t\t\t DMA'S - TOO SOON\t\t\t TEMPLES OF YOUTH - DUNES\t\t\t\t POSTILJONEN - L.I.E.\t\t\t\t POSTILJONEN - YOU'RE ACE\t\t\t POSTILJONEN - BLOOD FLOW\t
GOOD TO LOVE\t\t\tFKA TWIGS COWARDS\t\t\t\tRALEIGH RITCHIE \t\t\t\t\t\t THIS MUST BE MY DREAM\t\t\tTHE 1975 HUNGRY\t\t\t\tWHITE FANGS DOING IT TO DEATH (RADIO EDIT)\t\tTHE KILLS THE LAST THING ON MY MIND\t\tTHE JOY FORMIDABLE RENDEZVOUS GIRL\t\t\tSANTIGOLD BLK CLD\t\t\t\tXYLO THIS IS HOW IT FEELS\t\t\tRICHARD ASHCROFT CALL OFF YOUR DOGS\t\t\tLAKE STREET DIVE\t BEST FOR LAST\t\t\tTHE KNOCKS FEAT. WALK THE MOON\t SAVE YOU\t\t\t\tTHE INVISIBLE EASIER SAID\t\t\t\tSUNFLOWER BEAN GOLDEN GAL\t\t\tANIMAL COLLECTIVE FIRE\t\t\t\tJACK GARRATT ABSOLUTELY\t\t\tRA RA RIOT COLORS\t \t\t\tHALSEY THE HEART OF ME\t \t\tMIIKE SNOW MODERN SOUL\t \t\tJAMES BLAKE HORSES\t\t\t\tBRODKA WOMAN\t\t\t\tROSIE LOWE I'LL BE GONE\t\t\tROSIE LOWE RUN RUN RUN\t\t\tROSIE LOWE
Malcolm Clarke je britanski režiser kratkih dokumentarnih filmov. Pravi, da so najboljši dokumentarni filmi vedno o najslabših ljudeh. Serijski morilec je bolj zanimiv od natakarja, diktator od taksista. Njegov film Gospa s številke 6, za katerega je dobil oskarja, govori o preživeli žrtvi holokavsta. Clarke je dobitnik sicer dveh oskarjev, o občutkih ob prejetju te ugledne nagrade je spregovoril posebej za Val 202.
Avtopilot Toš se sprašuje, ali bosta Igor Omerza in Bojan Požar s prodajo biografije Melanie Trump morda počasi presegla J. R. R. Tolkiena, in ugotavlja, da je slovenska vojska kljub negativni oceni zveze Nato močnejša od zambijske, somalijske in kamerunske. Med drugim pa tudi, da je tisti, kdor pitno vodo dojema kot javno dobrino, očitno komunist.
Opravičil se je kranjski župan Trilar, opravičil se je minister Mramor, celo predsednik Pahor. A kaj lahko prepriča njihove volilce, da mislijo resno?
Tokrat je Tadej Toš spregovoril o maškarah in kurentih, pa tudi o številu odvzetih vozniških dovoljenj v pustnem času.
Italijanski radio Rai Radio 2 organizira raItalijanski radio Rai Radio 2 organizira radijsko glasbeno bitko Radio Battle. Sodelovalo bo 16 držav, tudi Val 202.
Neveljaven email naslov