Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. V kovidnih časih še toliko bolj. Kakšna je vloga in namen imunskega sistema pa tudi, kako ga lahko krepimo, smo vprašali profesorja s fakultete za farmacije, dr. Matjaža Jerasa in dr. Sama Krefta. Z njima se je pred spletnim predavanjem z naslovom Imunovember, ki so ga prejšnji teden organizirali študentje fakultete za farmacijo, pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Kakšna sta vloga in namen imunskega sistema ter kako ga lahko krepimo?
V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. Izredni profesor za področje klinične biokemije na Fakulteti za farmacijo dr. Matjaž Jeras opozarja, da brez delujočega imunskega sistema življenja na Zemlji tako rekoč ne bi bilo. "Če si predstavljamo, smo vsak dan izpostavljeni številnim zunanjim dejavnikom, med njimi so seveda tudi mikroorganizmi, od bakterij do virusov, ki jih mora naš imunski sistem v celoti obvladati. Ne smemo pozabiti, da smo prek kože, ki je največji človeški organ, in tudi prek prebavil ter naših sluznic temu izpostavljeni neposredno." Nevarnost, ki preži na nas v obliki nevidnih povzročiteljev potencialnih bolezni, je zelo zahteven zalogaj.
"Imunski sistem je zgrajen tako, da zaobjema zelo enostavne mehanizme, kot so bariere, razne kemijske substance, ki nam pomagajo, da premagamo mikrobe. Od zakisanja kože do različnih encimov, ki jih imamo, do specifičnih peptidov, ki delujejo protimikrobno. Imunski sistem je sestavljen iz enostavnih rešitev, obenem pa je to zelo kompleksna mreža imunskih celic ter tudi limfatičnih organov in tkiv, s katerimi je prepredeno naše telo. Večina našega imunskega sistema, kar ni presenetljivo, je tik pod deli našega telesa, ki so najbolj izpostavljeni okolju: po večini v črevesju, seveda tudi koža in vse druge sluznice."
Pomemben dejavnik delovanja imunskega sistema je tudi imunski spomin. Če smo naleteli na nekega povzročitelja bolezni in nanj razvili določen imunski odziv, ob tem nastanejo tudi spominske celice in ob naslednjem srečanju z istim povzročiteljem odreagirajo izjemno hitro. Zgodi se nam lahko, da niti ne vemo, da smo bili v stiku s povzročiteljem bolezni, ker smo na neki način nanj že imuni.
Ločujemo med prirojeno in pridobljeno imunostjo. Dober oziroma slab imunski sistem je zelo relativna kategorija, ki je pri zdravih ljudeh odvisna od številnih spremenljivk. Velja, da pri starejših dela imunski sistem slabše kot pri mladih ljudeh.
"V telesu imamo molekule, ki so ključne za nastanek pridobljene imunosti, ki je najpomembnejša in najbolj specifična obramba našega imunskega sistema. Te molekule so neka znamenja, naša notranja osebna izkaznica. Podedujemo jih od staršev. Od nabora molekul, ki jim rečemo tudi molekule poglavitnega kompleksa tkivne skladnosti, je odvisno, kako učinkovito in dobro bodo te molekule predstavile tuje antigene v obliki delcev proteinov našemu imunskemu sistemu."
Ko vemo, kako je imunski sistem sestavljen in kaj je njegova vloga, kako lahko nanj vplivamo z zdravilnimi rastilnami ali sintetičnimi zdravili. S tem se v svojem raziskovanju ukvarja dr. Samo Kreft s Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo.
"Imunski sistem ne deluje tako kot glasnost na zvočniku, ki jo lahko povečamo ali zmanjšamo, bolj ali manj pa si želimo, da bi vedno bila povečana. Vsak poseg z zdravili mora biti premišljen. Po drugi strani pa neka podpora, kjer imunskemu sistemu omogočimo, da sam deluje tako, kot se je razvil med evolucijo, je smiselna in ni nevarna. Ta podpora je videti tako, da mu zagotavljamo vsa hranila, ki jih sicer potrebuje celo telo, vsi organski sistemi, ampak tudi imunski sistem. To sta vitamina C in D ter B12 od mineralov, tudi cink."
Dr. Samo Kreft je sodeloval v mednarodni znanstveni študiji o učinkih večmesečne preventivne uporabe škrlatnega ameriškega slamnika pri covidu-19. "Če se je pri kontrolni skupini 60 ljudi pojavilo 30 obolenj, se je pri skupini, ki je bila zaščitena, pojavilo 20 obolenj. V svojem nosnem brisu so imeli tudi manj virusa. Gre za neko dodatno zaščito k cepljenju."
Na imunski sistem vplivamo tudi s cepljenjem. Kaj se v telesu zgodi po prejetju cepiva?
"Cepljenje ni nič drugega kot bližnjica do tega, da srečamo antigen, pri čemer v cepivih uporabljamo takšne antigene, ki niso škodljivi. Izzovejo imunski odziv, ki prek aktivne zaščite s protitelesi in spominskimi celicami omogoča zaščito ter hitrejšo reakcijo, tudi če se srečamo s pravim povzročiteljem bolezni in potem lahko to ustrezno premagamo." – Matjaž Jeras
V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. V kovidnih časih še toliko bolj. Kakšna je vloga in namen imunskega sistema pa tudi, kako ga lahko krepimo, smo vprašali profesorja s fakultete za farmacije, dr. Matjaža Jerasa in dr. Sama Krefta. Z njima se je pred spletnim predavanjem z naslovom Imunovember, ki so ga prejšnji teden organizirali študentje fakultete za farmacijo, pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Kakšna sta vloga in namen imunskega sistema ter kako ga lahko krepimo?
V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. Izredni profesor za področje klinične biokemije na Fakulteti za farmacijo dr. Matjaž Jeras opozarja, da brez delujočega imunskega sistema življenja na Zemlji tako rekoč ne bi bilo. "Če si predstavljamo, smo vsak dan izpostavljeni številnim zunanjim dejavnikom, med njimi so seveda tudi mikroorganizmi, od bakterij do virusov, ki jih mora naš imunski sistem v celoti obvladati. Ne smemo pozabiti, da smo prek kože, ki je največji človeški organ, in tudi prek prebavil ter naših sluznic temu izpostavljeni neposredno." Nevarnost, ki preži na nas v obliki nevidnih povzročiteljev potencialnih bolezni, je zelo zahteven zalogaj.
"Imunski sistem je zgrajen tako, da zaobjema zelo enostavne mehanizme, kot so bariere, razne kemijske substance, ki nam pomagajo, da premagamo mikrobe. Od zakisanja kože do različnih encimov, ki jih imamo, do specifičnih peptidov, ki delujejo protimikrobno. Imunski sistem je sestavljen iz enostavnih rešitev, obenem pa je to zelo kompleksna mreža imunskih celic ter tudi limfatičnih organov in tkiv, s katerimi je prepredeno naše telo. Večina našega imunskega sistema, kar ni presenetljivo, je tik pod deli našega telesa, ki so najbolj izpostavljeni okolju: po večini v črevesju, seveda tudi koža in vse druge sluznice."
Pomemben dejavnik delovanja imunskega sistema je tudi imunski spomin. Če smo naleteli na nekega povzročitelja bolezni in nanj razvili določen imunski odziv, ob tem nastanejo tudi spominske celice in ob naslednjem srečanju z istim povzročiteljem odreagirajo izjemno hitro. Zgodi se nam lahko, da niti ne vemo, da smo bili v stiku s povzročiteljem bolezni, ker smo na neki način nanj že imuni.
Ločujemo med prirojeno in pridobljeno imunostjo. Dober oziroma slab imunski sistem je zelo relativna kategorija, ki je pri zdravih ljudeh odvisna od številnih spremenljivk. Velja, da pri starejših dela imunski sistem slabše kot pri mladih ljudeh.
"V telesu imamo molekule, ki so ključne za nastanek pridobljene imunosti, ki je najpomembnejša in najbolj specifična obramba našega imunskega sistema. Te molekule so neka znamenja, naša notranja osebna izkaznica. Podedujemo jih od staršev. Od nabora molekul, ki jim rečemo tudi molekule poglavitnega kompleksa tkivne skladnosti, je odvisno, kako učinkovito in dobro bodo te molekule predstavile tuje antigene v obliki delcev proteinov našemu imunskemu sistemu."
Ko vemo, kako je imunski sistem sestavljen in kaj je njegova vloga, kako lahko nanj vplivamo z zdravilnimi rastilnami ali sintetičnimi zdravili. S tem se v svojem raziskovanju ukvarja dr. Samo Kreft s Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo.
"Imunski sistem ne deluje tako kot glasnost na zvočniku, ki jo lahko povečamo ali zmanjšamo, bolj ali manj pa si želimo, da bi vedno bila povečana. Vsak poseg z zdravili mora biti premišljen. Po drugi strani pa neka podpora, kjer imunskemu sistemu omogočimo, da sam deluje tako, kot se je razvil med evolucijo, je smiselna in ni nevarna. Ta podpora je videti tako, da mu zagotavljamo vsa hranila, ki jih sicer potrebuje celo telo, vsi organski sistemi, ampak tudi imunski sistem. To sta vitamina C in D ter B12 od mineralov, tudi cink."
Dr. Samo Kreft je sodeloval v mednarodni znanstveni študiji o učinkih večmesečne preventivne uporabe škrlatnega ameriškega slamnika pri covidu-19. "Če se je pri kontrolni skupini 60 ljudi pojavilo 30 obolenj, se je pri skupini, ki je bila zaščitena, pojavilo 20 obolenj. V svojem nosnem brisu so imeli tudi manj virusa. Gre za neko dodatno zaščito k cepljenju."
Na imunski sistem vplivamo tudi s cepljenjem. Kaj se v telesu zgodi po prejetju cepiva?
"Cepljenje ni nič drugega kot bližnjica do tega, da srečamo antigen, pri čemer v cepivih uporabljamo takšne antigene, ki niso škodljivi. Izzovejo imunski odziv, ki prek aktivne zaščite s protitelesi in spominskimi celicami omogoča zaščito ter hitrejšo reakcijo, tudi če se srečamo s pravim povzročiteljem bolezni in potem lahko to ustrezno premagamo." – Matjaž Jeras
Zjutraj nas je pozdravil Janez Evangelist Rus, igralec, smučar in vlogerski duhovnik, ki se o smislu šefovih zamisli še najraje sprašuje med bukvami. O božiču, bukvah in o tem, kaj bi imel zveličar napisano na FB profilu, če bi ga imel. - Z njim se je pogovarjal Miha Šalehar.
Ob zimskem solsticiju nas dnevna svetloba spremlja le dobro tretjino dneva, zakaj si ne bi zato vsaj umetno pričarali malo sonca? Odpravljamo se torej k naši najbližji zvezdi. Zakaj jo kljub bližini še vedno slabo poznamo, kako to, da vsakih nekaj let muhasto vzroji in nad nas pihne Sončev veter, in kje v umetnosti sonce sveti še posebej gorko?
Pesnik in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, ki ga mnogi imenujejo tudi znanstvenik, ker v svojo poezijo na premišljen način vključuje tudi svoje znanstvene premisleke, je v rani mladosti svojo prvo pesem posvetil prav soncu.
Na zimski solsticij je že nekaj let v navadi, da nekateri kinematografi organizirajo Noč kratkih filmov, tudi v Slovenski kinoteki. Med njimi je veliko klasičnih, posnetih še na 33 mm filmskem traku, razlaga Varja Močnik, programska vodja Slovenske Kinoteke, režiserka in filmska kritičarka.
Nekaj zanimivih dejstev o Soncu, ki jih je zbral novinar rtvslo.si Aljoša Masten.
Sinoči, malo pred polnočjo je nastopil letošnji zimski solsticij. To je tista točka v letu, ko je dan najkrajši, ko Sonce opravi navidezno najkrajšo pot čez nebo in to po najnižji tirnici. Danes so ob vsej tehnologiji, ki nas obkroža, bolj kot ne slepi za tovrstne pojave, nekdaj, v preteklih kulturah pa je potovanje Sonca čez nebo predstavljalo ključen steber razlaganja časa.
Danes smo na Valu 202 na posebni misiji k Soncu. Slišali smo, kaj je nekdaj in ponekod še danes pomenil zimski solsticij, in se dotaknili Sonca kot zvezde, ki je v marsičem znanstvenikom še vedno velika uganka. Prav zato so poleti proti njemu izstrelili sondo Parker, ki ga bo preučevala prihodnjih sedem let. Nasina misija, ki velja za eno od bolj atraktivnih letos, bo v marsičem prelomna in bo postavljala rekorde. Nekaj jih je že, je Maji Ratej potrdil Nasin znanstvenik pri misiji Parker dr. Adam Szabo.
V naslednjih nekaj minutah pa na Sonce, kjer je – si lahko predstavljamo – strahotno vroče. V notranjosti Sonca poteka fuzija, torej zlivanje vodika v helij, ta področja so nepredstavljivo gosta, temperatura in tlak pa posledično izjemno visoka. Vse to vpliva na to, da potrebujejo delci, da se prebijejo na površje Sonca na sto tisoče, celo milijone let, potem ko so 200-krat večji razdalji od površja Sonca do Zemlje kos v pičlih osmih minutah. Da je Sonce prav zares impresivna zvezda, se strinja naša naslednja sogovornica dr. Sonja Jejčič, ki je doktorirala iz solarne fizike in je edina v Sloveniji, ki se profesionalno ukvarja s Soncem.
»Dnevna svetloba je tista, ki naredi prostor živ«, pravi arhitektka Maruša Zorec, ki sodeluje pri številnih prenovah stavb kulturne dediščine, zadnji odmevni sta bili Plečnikova hiša in Švicarija v Ljubljani. Najlepše oblikovano svetlobo je doživela v kapeli Bagswerd, arhitekta Jerna Utzona pri Kopenhagnu.
To bodo zadnje delovne besede Slavka Bobovnika pred televizijsko kamero preden odide v pokoj.
Aljoša in Matjaž sta pred desetletji v Angliji kupila okrasni darilni trak. Uporabila sta ga pri okraševanju steklenice, ki sta jo podarila prijatelju. To isto steklenico s tako prepoznavnim trakom, da ga ni bilo mogoče zamenjati za kakšnega drugega, sta čez čas dobila nazaj. Za darilo. A ne od istega prijatelja, ki sta mu jo podarila. Simon pravi, da je podaril knjigo in jo čez čas dobil nazaj. Kot darilo za rojstni dan od druge osebe, torej ne od tiste, ki ji je knjigo podaril za božička. Tomaž ima prijatelja, ki mu je to šlo blazno na živce in je na steklenice zalepil nalepke od svoje firme. Tako je poskrbel, da se vračajo samo prijatelji, ne pa tudi steklenice
Z dr. Dušanom Plutom o še enem pomembnem avtogolu, ki nam ga bodo zabili svetovni politiki v Katovicah
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti, je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja 18 katalonskim voditeljem ponovno zaostrujejo.56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od marca letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je spregovoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah. Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor … S katalonskim predsednikom se je pogovarjal Luka Hvalc.
Frank Sinatra bi danes, 12. 12., praznoval svoj rojstni dan. Žal že pokojni glasbenik si je želel, da bi se ga spominjali po glasbenih inovacijah, čudovitem življenju in petju. “Da bi nekoč, čez mnogo let, nekdo pel tako kot jaz.”
Novinar Gašper Andrinek je bil v središču Strasbourga, ko se je zgodil strelski napad. Ljudje so bežali in se skrivali, tudi v stanovanja neznancev. Dvajset se jih je stiskalo v tujem stanovanju sočutnih domačinov in spremljalo poročanje domačih medijev. Ko je prispela informacija o prvi smrtni žrtvi, so se – neznanci, združeni v grozi – povezali v žalosti. A jih je povezala tudi človečnost, na varno so umikali tiste, ki se sami niso mogli. Gospod na invalidskem vozičku je po informaciji o prvi smrtni žrtvi predlagal minuto molka. Obraze so oblile solze.
Slovenski lovci in ribiči so zadovoljni z medsebojnim sodelovanjem, veliko manj pa s klimatskimi spremembami.
Splošna uredba o varstvu podatkov je dvignila veliko prahu in očitno ga še vedno dviguje.
David je za vstopnici za Izštekanih 25 odštel 38 evrov, a je zbolel in se odločil, da ju na Twitterju proda za 40 evrov, denar pa nameni dobrodelnemu projektu. Pod objavo se je oglasil Sašo, ki je ponudil 100 evrov! Nakazal je 102,02 evra, a je bil na koncu znesek nekoliko drugačen. V smehu pripoveduje, da banke ne oproščajo dobrodelnih nakazil. Zakaj pa sta se povezala v dobrodelnosti? David pravi, da z dobrodelnostjo rasteš in se vživljaš v drugega človeka.
Filozofinja dr. Alenka Zupančič je v intervjuju za Frekvenco X na Valu 202 spregovorila o uporu poražencev globalizacije. Zakaj v vsaj statistično solidnih gospodarskih razmerah uspevajo Trump in trumpi? Kaj v resnici predstavlja brexit? Zakaj je bil zaradi protesta rumenih jopičev prisiljen popustiti francoski predsednik Emmanuel Macron? Kakšno je razmerje med globalizacijo in segregacijo? Avtor: Luka Hvalc
Neveljaven email naslov