Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. O spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti, o sodelovanju znanosti in politike, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti, se je z doktorico Jano Javornik pogovarjala Nataša Štefe.
Z dr. Jano Javornik o spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti in njenem sodelovanju s politiko, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti
Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. Nataša Štefe se je z dr. Jano Javornik pogovarjala o razmerju med znanostjo in politiko, o slovenskem "predalčkanju", o strahu in občutku utesnjenosti pri nas, za začetek pa tudi o spremenjenih razmerah na trgu dela, kjer je, kot pravi doktorica Javornik, pandemija le razgrnila težave, ki so bile prisotne že dalj časa.
"Koncept, da je celotna blaginja države utemeljena na delovni produktivnosti ljudi, je problematičen. Je neoliberalna logika, ki predpostavlja eno samo družbeno funkcijo, in to je plačana zaposlitev. Poglejmo, koliko dela opravijo osebe, ki neformalno skrbijo za svoje družinske člane, pa tega ne znamo ali pa nočemo izmeriti."
Zato je pri nekaj razpravah v zadnjem času sodelovala tudi pri pogovorih o skrajševanju delovnega časa:"Ključnega pomena in o čemer se mi zdi, da se v Sloveniji ne pogovarjamo zelo odkrito, je dejstvo, da velik del svojega budnega dela preživimo na delovnem mestu. Socialni problemi in stroški slabega zdravja se na žalost ne kažejo samo pri delodajalcu, ampak veliko širše. Povečevanje količine dela, števila ur so povezani elementi. Namreč mi nismo samo delavci, nismo samo zaposlene osebe, v življenju imamo celo vrsto vlog. Zelo pogosto se v takih družbah, kot je slovenska, iščejo prilagoditve na delovnem mestu predvsem za starše, pozablja pa se na druge skupine zaposlenih. S tem se na neki način ustvarja hierarhija potreb med zaposlenimi in s staranjem se povečuje tudi delež sendvič generacij, te, ki so stisnjene med skrb za odvisne otroke na eni strani in skrb za odvisne starše, sorodnike na drugi. Skrajševanje delovnega časa je nekaj, v kar kot družba ne bomo prisiljeni, ampak nekaj, do česar bomo prišli. S pravilnim pristopom in pravilno organizacijo načina dela."
"Živimo v okoliščinah, ki jih ne bi poimenovala kot kognitivno varne. Tako uspešno nas v tem občutku ranljivosti in občutljivosti socializirajo družbene strukture, da se začnemo samocenzurirati. V strahu, da se nam vzame vsa družbena moč, ki smo si jo skozi leta skrbno ustvarjali."
Dr. Jana Javornik je bila tudi naša Nedeljska gostja. Pogovoru lahko prisluhnite tukaj.
Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. O spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti, o sodelovanju znanosti in politike, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti, se je z doktorico Jano Javornik pogovarjala Nataša Štefe.
Z dr. Jano Javornik o spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti in njenem sodelovanju s politiko, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti
Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. Nataša Štefe se je z dr. Jano Javornik pogovarjala o razmerju med znanostjo in politiko, o slovenskem "predalčkanju", o strahu in občutku utesnjenosti pri nas, za začetek pa tudi o spremenjenih razmerah na trgu dela, kjer je, kot pravi doktorica Javornik, pandemija le razgrnila težave, ki so bile prisotne že dalj časa.
"Koncept, da je celotna blaginja države utemeljena na delovni produktivnosti ljudi, je problematičen. Je neoliberalna logika, ki predpostavlja eno samo družbeno funkcijo, in to je plačana zaposlitev. Poglejmo, koliko dela opravijo osebe, ki neformalno skrbijo za svoje družinske člane, pa tega ne znamo ali pa nočemo izmeriti."
Zato je pri nekaj razpravah v zadnjem času sodelovala tudi pri pogovorih o skrajševanju delovnega časa:"Ključnega pomena in o čemer se mi zdi, da se v Sloveniji ne pogovarjamo zelo odkrito, je dejstvo, da velik del svojega budnega dela preživimo na delovnem mestu. Socialni problemi in stroški slabega zdravja se na žalost ne kažejo samo pri delodajalcu, ampak veliko širše. Povečevanje količine dela, števila ur so povezani elementi. Namreč mi nismo samo delavci, nismo samo zaposlene osebe, v življenju imamo celo vrsto vlog. Zelo pogosto se v takih družbah, kot je slovenska, iščejo prilagoditve na delovnem mestu predvsem za starše, pozablja pa se na druge skupine zaposlenih. S tem se na neki način ustvarja hierarhija potreb med zaposlenimi in s staranjem se povečuje tudi delež sendvič generacij, te, ki so stisnjene med skrb za odvisne otroke na eni strani in skrb za odvisne starše, sorodnike na drugi. Skrajševanje delovnega časa je nekaj, v kar kot družba ne bomo prisiljeni, ampak nekaj, do česar bomo prišli. S pravilnim pristopom in pravilno organizacijo načina dela."
"Živimo v okoliščinah, ki jih ne bi poimenovala kot kognitivno varne. Tako uspešno nas v tem občutku ranljivosti in občutljivosti socializirajo družbene strukture, da se začnemo samocenzurirati. V strahu, da se nam vzame vsa družbena moč, ki smo si jo skozi leta skrbno ustvarjali."
Dr. Jana Javornik je bila tudi naša Nedeljska gostja. Pogovoru lahko prisluhnite tukaj.
Pojasnilo slovenske Policije in Darsa glede zastojev na primorski avtocesti ob prvem sneženju. Zastoji so nastali zaradi zdrsov tovornjakov. Zakaj jih torej niso začeli preventivno izločati iz prometa, še preden je do zdrsov in posledično zastojev sploh prišlo?
So glasbena skupina, ki se navdušuje nad ljudskim izročilom. Skladbe za svoj repertoar črpa iz bogate zakladnice glasbe Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Makedonije, Srbije, Bosne, Anglije in Rusije
V dnevih, ko najbolj pospešeno kupujemo velikanske količine parafinskih sveč v plastični embalaži, nas njihov projekt oz. način izdelave sveč morda lahko spodbudi k premisleku, da je sveče mogoče narediti tudi okolju bistveno bolj sprejemljivo. In to celo doma.
Skupino Nude poznamo že dvajset let. Kot v marsikateri nadobudni srednješolski zasedbi so tudi njeni člani preigrali marsikatero noto, preden so začeli ustvarjati avtorsko glasbo. Volje in zagnanosti jim ni nikdar manjkalo, v nekaj letih pa so izoblikovali dovolj skladb, da so posneli prvenec Predigra, ki je izšel pred dvajsetimi leti. Več o njem je povedal njihov bobnar Gaber Marolt.
Sweet Peak je elektro-house ekipa, ki prihaja s Sladkega vrha. Predstavili so aktualni singel Kaj bi ti brez mene, ki smo ga izbrali na razpisu Imamo novo glasbo.
Ko so Koala Voice leta 2015 predstavili album Kangaroo’s A Neighbour, so ga prvič v živo zaigrali ravno na Valu 202, v studiu 26. Zdaj so se vanj vrnili z drugim studijskim albumom Wolkenfabrik.
Ko so Koala Voice leta 2015 predstavili album Kangaroo’s A Neighbour, so ga prvič v živo zaigrali ravno na Valu 202, v studiu 26. Zdaj so se vanj vrnili z drugim studijskim albumom Wolkenfabrik.
E^st - Life Goes On St. Vincent - Pills The National - I'll Still Destroy You Koala Voice - Oxygen Thief Dagny - Love You Like That Fickle Friends - Hard To Be Myself The Marías - Déjate Llevar Morgxn - Bruised Fever Ray - To The Moon And Back Syd Feat. Sampha - Show Love Mgmt - Little Dark Age Esther Vallee - Numbers Hamilton Leithauser Feat. Angel Olsen \tHeartstruck (Wild Hunger) Weaves - Walkaway Jessica Lea Mayfield - Sorry Is Gone Jessica Lea Mayfield - Offa My Hands Chela - Bad Habit Jessie Ware Feat. Paul Buchanan - Thinking About You Bishop Briggs - Dream Mabel - Low Key Yumi Zouma \t- Us, Together Yumi Zouma \t- Other People Litany - Bedroom Ella Vos - Rearrange
Ko se na Gosposvetski cesti v Ljubljani s prenovo ceste odpre zgodovina
Predstavljamo dvojec PiP. Prvi plod tega sodelovanja je skladba Trenutek, izbranka razpisa Imamo novo glasbo.
Kako zapuščene stavbe vplivajo na naše okolje in kaj vse nam sporočajo? Kazijo naš prostor ali mu dodajo vrednost? Pablo Maurer je ameriški fotograf, ki se pretežno ukvarja s fotografiranjem zapuščenih stavb v Združenih državah, v Sloveniji se s tem ukvarja Maruša Puhek, ki je tudi ustanovila spletno stran Abandoned Slovenia. Oba pravita, da bi bila zanju tragedija, če bi takšne stavbe, iz katerih črpata navdih, porušili. Romantičen pogled na stavbe bo malce bolj kritično pokomentirala sociologinja Srna Mandić, ki se ukvarja z vprašanjem prostorske problematike in obnove starih stavb.
Bomb Shell je energična mlada skupina na slovenski glasbeni sceni. V okviru projekta Imamo novo glasbo predstavljamo njeno skladbo Poletim.
Ob zgoščevanju in zastoju prometa se umikamo skrajno levo in desno, torej tudi prek črte ter na odstavni pas, ki se zdaj s spremembo zakonodaje širi za vsaj dva metra.
Ura in pol četrtkovega večera je bila na Valu 202 namenjena punku, Pankrtom in orisu drugih časov. Najprej ste lahko slišali pogovor Tomaža Purkarta s Petrom Lovšinom tik pred velikim koncertom skupine Pankrti ob 40 letnici delovanja, sledil pa je posnetek t.i. radijskega Punkomentarca, posebne oddaje ob 30. obletnici prvega koncerta skupine Pankrti.
Ura in pol četrtkovega večera bo na Valu 202 namenjena punku, Pankrtom in orisu drugih časov. Najprej boste slišali pogovor Tomaža Purkarta s Petrom Lovšinom tik pred velikim koncertom skupine Pankrti ob 40 letnici delovanja, sledil pa bo posnetek t.i. radijskega Punkomentarca, posebne oddaje ob 30. obletnici prvega koncerta skupine Pankrti.
Neveljaven email naslov