Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. O spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti, o sodelovanju znanosti in politike, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti, se je z doktorico Jano Javornik pogovarjala Nataša Štefe.
Z dr. Jano Javornik o spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti in njenem sodelovanju s politiko, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti
Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. Nataša Štefe se je z dr. Jano Javornik pogovarjala o razmerju med znanostjo in politiko, o slovenskem "predalčkanju", o strahu in občutku utesnjenosti pri nas, za začetek pa tudi o spremenjenih razmerah na trgu dela, kjer je, kot pravi doktorica Javornik, pandemija le razgrnila težave, ki so bile prisotne že dalj časa.
"Koncept, da je celotna blaginja države utemeljena na delovni produktivnosti ljudi, je problematičen. Je neoliberalna logika, ki predpostavlja eno samo družbeno funkcijo, in to je plačana zaposlitev. Poglejmo, koliko dela opravijo osebe, ki neformalno skrbijo za svoje družinske člane, pa tega ne znamo ali pa nočemo izmeriti."
Zato je pri nekaj razpravah v zadnjem času sodelovala tudi pri pogovorih o skrajševanju delovnega časa:"Ključnega pomena in o čemer se mi zdi, da se v Sloveniji ne pogovarjamo zelo odkrito, je dejstvo, da velik del svojega budnega dela preživimo na delovnem mestu. Socialni problemi in stroški slabega zdravja se na žalost ne kažejo samo pri delodajalcu, ampak veliko širše. Povečevanje količine dela, števila ur so povezani elementi. Namreč mi nismo samo delavci, nismo samo zaposlene osebe, v življenju imamo celo vrsto vlog. Zelo pogosto se v takih družbah, kot je slovenska, iščejo prilagoditve na delovnem mestu predvsem za starše, pozablja pa se na druge skupine zaposlenih. S tem se na neki način ustvarja hierarhija potreb med zaposlenimi in s staranjem se povečuje tudi delež sendvič generacij, te, ki so stisnjene med skrb za odvisne otroke na eni strani in skrb za odvisne starše, sorodnike na drugi. Skrajševanje delovnega časa je nekaj, v kar kot družba ne bomo prisiljeni, ampak nekaj, do česar bomo prišli. S pravilnim pristopom in pravilno organizacijo načina dela."
"Živimo v okoliščinah, ki jih ne bi poimenovala kot kognitivno varne. Tako uspešno nas v tem občutku ranljivosti in občutljivosti socializirajo družbene strukture, da se začnemo samocenzurirati. V strahu, da se nam vzame vsa družbena moč, ki smo si jo skozi leta skrbno ustvarjali."
Dr. Jana Javornik je bila tudi naša Nedeljska gostja. Pogovoru lahko prisluhnite tukaj.
Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. O spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti, o sodelovanju znanosti in politike, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti, se je z doktorico Jano Javornik pogovarjala Nataša Štefe.
Z dr. Jano Javornik o spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti in njenem sodelovanju s politiko, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti
Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. Nataša Štefe se je z dr. Jano Javornik pogovarjala o razmerju med znanostjo in politiko, o slovenskem "predalčkanju", o strahu in občutku utesnjenosti pri nas, za začetek pa tudi o spremenjenih razmerah na trgu dela, kjer je, kot pravi doktorica Javornik, pandemija le razgrnila težave, ki so bile prisotne že dalj časa.
"Koncept, da je celotna blaginja države utemeljena na delovni produktivnosti ljudi, je problematičen. Je neoliberalna logika, ki predpostavlja eno samo družbeno funkcijo, in to je plačana zaposlitev. Poglejmo, koliko dela opravijo osebe, ki neformalno skrbijo za svoje družinske člane, pa tega ne znamo ali pa nočemo izmeriti."
Zato je pri nekaj razpravah v zadnjem času sodelovala tudi pri pogovorih o skrajševanju delovnega časa:"Ključnega pomena in o čemer se mi zdi, da se v Sloveniji ne pogovarjamo zelo odkrito, je dejstvo, da velik del svojega budnega dela preživimo na delovnem mestu. Socialni problemi in stroški slabega zdravja se na žalost ne kažejo samo pri delodajalcu, ampak veliko širše. Povečevanje količine dela, števila ur so povezani elementi. Namreč mi nismo samo delavci, nismo samo zaposlene osebe, v življenju imamo celo vrsto vlog. Zelo pogosto se v takih družbah, kot je slovenska, iščejo prilagoditve na delovnem mestu predvsem za starše, pozablja pa se na druge skupine zaposlenih. S tem se na neki način ustvarja hierarhija potreb med zaposlenimi in s staranjem se povečuje tudi delež sendvič generacij, te, ki so stisnjene med skrb za odvisne otroke na eni strani in skrb za odvisne starše, sorodnike na drugi. Skrajševanje delovnega časa je nekaj, v kar kot družba ne bomo prisiljeni, ampak nekaj, do česar bomo prišli. S pravilnim pristopom in pravilno organizacijo načina dela."
"Živimo v okoliščinah, ki jih ne bi poimenovala kot kognitivno varne. Tako uspešno nas v tem občutku ranljivosti in občutljivosti socializirajo družbene strukture, da se začnemo samocenzurirati. V strahu, da se nam vzame vsa družbena moč, ki smo si jo skozi leta skrbno ustvarjali."
Dr. Jana Javornik je bila tudi naša Nedeljska gostja. Pogovoru lahko prisluhnite tukaj.
Dan začne z belo kavo in branjem poezije, medtem ko ostali družinski člani še trdno spijo. Helena Rismondo je umetnica z motorno žago.
Plastični odpadki so eden od največjih okoljskih izzivov prihodnosti, njihov vpliv pa lahko vidimo in čutimo že zdaj. Smo tretja generacija od izuma plastike, pa zdaj skoraj ni več kvadratnega kilometra morja, po katerem ne bi plavali plastični delci ali izdelki. In čeprav si najbrž življenja brez plastike res ne moremo predstavljati, bo to precej težje, tudi če bo te vse več. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Končna postaja: morje?, ki osvetljuje problematiko plastičnih odpadkov, ki končajo v morju. Pripravil jo je Muzej za oblikovanje Zürich, partnerji razstave pa so plastične odpadke nabrali med čistilnimi akcijami na Havajih, v Severnem morju in Baltskem morju.
Pri desetih letih je v glasbeni šoli začutil toplino klavirskih tipk, sledile so osnove igranja kitare in usodna D’n’B zabava, kjer se je Luka Per prvič srečal z omenjenim elektronskim podžanrom.
10. december je mednarodni dan človekovih pravic, in dan, ko se končuje 16-dnevna evropska kampanja proti nasilju nad ženskami. Prihodnje leto bo Evropska komisija namenila osveščanju proti nasilju nad ženskami. Nasilje, ki se v Evropi še vedno vse preveč tolerira. Evropski inštitut za enakost med spoloma je ob tej priložnosti pripravil nekaj podatkov o tem, koliko nas takšno nasilje stane, ker morda nas bo prej zaskrbelo ob stroških kot ob dejstvu, da vsaka tretja ženska v Evropi doživi eno od oblik spolnega in drugega nasilja v svojem življenju. Sicer pa v naslednjih minutah na Valu 202 najprej nekaj besed o raziskavi Revščina in spol, ki jo je konec novembra v Bratislavi predstavil prav ta Evropski inštitut za enakost med spoloma.
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
Magnus Carlsen je ubranil naslov svetovnega prvaka v šahu. V pospešenem dodatku štirih partij je s 3:1 premagal izzivalca Sergeja Karjakina. Dvoboj v posebnem podkastu s slovensko velemojstrico Darjo Kapš in novinarsko šahovsko legendo Ivom Bajcem analizira Matej Hrastar.
Kdo izbira glasbo, ki prihaja iz zvočnikov v trgovskih centrih in urbanih mestnih središčih? O tem in vplivu glasbe na potrošnjo s Katarino Habe, doktorico psihologije z ljubljanske Akademije za glasbo.
Preden v sredo zvečer zavzame glavni oder Kina Šiška, se je Asaf Avidan ustavil tudi v našem studiu. Ob klepetu nam je zaigral par komadov z akustično kitaro, ki je njegova edina spremljevalka na trenutni solistični turneji Into the Labyrinth.
Kaj je skupno Trubarju, Valvasorju, Vegi, Jakopiču, Gallusu, Plečniku, Prešernu, Kobilci in Cankarju - seveda poleg tega, do so ti znameniti Slovenci zaznamovali našo zgodovino? Zaznamovali so tudi našo samostojno državo, saj so bili upodobljeni na slovenski valuti, na tolarjih. In prav teh so se v letu, ko praznujemo 25 let naše samostojnosti, spomnili tudi v Narodnem muzeju Slovenije ter jih postavili na ogled na razstavi z naslovom Zlati prah.
Brazilec Moreno Veloso je, tako kot oče Caetano Veloso, že večkrat stal na slovenskih glasbenih odrih. Tokrat je prvič nastopal brez prijateljev Alexandra Kassina in Domenica Lancelottija, s katerima pa še vedno sodeluje. Moreno je Val 202 obiskal pred koncertom v Cankarjevem domu. Ko sva vstopila v dvigalo za peto nadstropje, je številke prebral po rusko. Rusko zna, ker je študiral fiziko. Razložil mi je, da sta za študij fizike najuporabnejša jezika angleščina in ruščina. V Rusiji ni bil nikoli, a zvok jezika mu je ostal v ušesu. Zvok ruščine je podoben zvoku portugalščine.
Med mitom o vedno večji zabitosti in uradnim mitom o tem, da smo vse bolj izobraženi.
V rubriki Jezikanje tokrat analiziramo jezik nogometašev. Srce smo pustili v studiu!
Tomi M. v jutranjem programu Vala 202 predstavi Siddhartino vinilno izdajo. V pogovoru z Andrejem Karolijem.
Med cepcem in dlakocepcem je samo dlako razlike. Tokrat o izgovarjavi krajevnih imen, ki se pogosto pojavljajo med prometnimi informacijami.
Napoved Izštekanih 10 z voditeljem Juretom Longyko in harmonikarjem Janezom Dovčem.
Pogovor s Svitom Komelom, diamantnim maturantom in brucem Pravne fakultete v Ljubljani.
Neveljaven email naslov