Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Portualska kuharska mojstra Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro sta prejšnji teden v okviru programa Erasmus+ kot mentorja gostovala na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Med drugim sta pripravilia najznamenitejšo portugalsko slaščico pasteis de nata in spoznavala slovenske. Preizkusila sta se tudi v peki potiice. IIn kako si na Portugalskem zasladijo praznike?
Kako si na Portugalskem zasladijo praznike?
Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro sta predavatelja na dveh od dvanajstih portugalskih šol, kjer učijo veščin kulinarike, gostinstva, hotelirstva in turizma. Loureiro je iz osrednjega dela Portugalske, iz zaledja Lizbone; Guerreiro pa z juga dežele, iz regije Faro. Sta priznana kuharska mojstra in nista specializirana samo za sladice.
Pravita, da so Portugalci bolj naklonjeni slanim jedem, in ne pozabita omeniti, da je tudi portugalska kulinarika pomemben del mediteranske diete, ki jo je Unesco uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine.
V božičnem času pečejo v krogu družine. Posebej značilno za ta čas je tako imenovano kraljevo pecivo oziroma kraljevi kruh iz kvašenega testa s kandiranim sadjem. Za ta čas je značilna tudi tradicionalna sladica pasteis de nata, mandljeva in korenčkova pita. Uporabljajo veliko sladkorja in jajčnih rumenjakov, to pa izhaja iz prav posebne tradicije – nune so namreč v samostanih že pred stoletji z beljaki škrobile oblačila, rumenjake pa porabile v kuhinji. In tako še danes v božičnem času za peko uporabljajo veliko jajčnih rumenjakov in sladkorja.
Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro sta prejšnji teden v okviru programa Erasmus+ kot mentorja gostovala na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor, kjer se lahko pohvalijo, da so njihovo restavracijo Sedem uvrstili v Michelinov vodnik.
Med drugim sta pripravila najznamenitejšo portugalsko slaščico pasteis de nata in spoznavala slovenske. Preizkusila sta se tudi v peki potice.
Portualska kuharska mojstra Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro sta prejšnji teden v okviru programa Erasmus+ kot mentorja gostovala na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Med drugim sta pripravilia najznamenitejšo portugalsko slaščico pasteis de nata in spoznavala slovenske. Preizkusila sta se tudi v peki potiice. IIn kako si na Portugalskem zasladijo praznike?
Kako si na Portugalskem zasladijo praznike?
Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro sta predavatelja na dveh od dvanajstih portugalskih šol, kjer učijo veščin kulinarike, gostinstva, hotelirstva in turizma. Loureiro je iz osrednjega dela Portugalske, iz zaledja Lizbone; Guerreiro pa z juga dežele, iz regije Faro. Sta priznana kuharska mojstra in nista specializirana samo za sladice.
Pravita, da so Portugalci bolj naklonjeni slanim jedem, in ne pozabita omeniti, da je tudi portugalska kulinarika pomemben del mediteranske diete, ki jo je Unesco uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine.
V božičnem času pečejo v krogu družine. Posebej značilno za ta čas je tako imenovano kraljevo pecivo oziroma kraljevi kruh iz kvašenega testa s kandiranim sadjem. Za ta čas je značilna tudi tradicionalna sladica pasteis de nata, mandljeva in korenčkova pita. Uporabljajo veliko sladkorja in jajčnih rumenjakov, to pa izhaja iz prav posebne tradicije – nune so namreč v samostanih že pred stoletji z beljaki škrobile oblačila, rumenjake pa porabile v kuhinji. In tako še danes v božičnem času za peko uporabljajo veliko jajčnih rumenjakov in sladkorja.
Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro sta prejšnji teden v okviru programa Erasmus+ kot mentorja gostovala na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor, kjer se lahko pohvalijo, da so njihovo restavracijo Sedem uvrstili v Michelinov vodnik.
Med drugim sta pripravila najznamenitejšo portugalsko slaščico pasteis de nata in spoznavala slovenske. Preizkusila sta se tudi v peki potice.
Debata se z ameriških seli tudi na evropska tla - ali več orožja pomeni več ali manj varnosti? O domačem orožju in tem, za koga je to orožje nevarno.
Latrina uvaja novo rubriko "Še sreča, da sn noseča", ob tem obvešča še o trenutnih ovulacijah in vas opozarja, da ne glede na to, kako dobro se imate, se ima Jože Potrebuješ vedno še bolje.
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Kaj je najbolj butasto božično darilo, ki ste ga kdaj dobili? In kaj kupiti nekomu, ki vam gre pravzaprav na živce? Z Mihijem ob 8-ih!
Z Vala 202 v petkovem popoldnevu praznikom primerno ponujamo nekaj posebnega. Pred mesecem dni je britanska glasbenica Adele predstavila svoj tretji album, ki je doživel neverjeten odziv in podrl vrsto rekordov. VAL 202 je dobil ekskluzivno priložnost predvajanja intervjuja s pevko, ki ga spremlja pet koncertnih posnetkov. Povedala bo podrobnosti o novi plošči, njenih temah in snemanju, ter podrobneje predstavila nekaj nosilnih skladb. Million Years, When We Were Young, starejšo Rolling in the Deep, Water Under the Bridge in seveda Hello.
Jugoslavija se je v začetku 90. let prejšnjega stoletja uvrščala med 4 najbolj onesnažene države sveta. Pred njo so bile še Vzhodna Nemčija, Poljska in Češkoslovaška. Seveda je slika današnje Slovenije drugačna, pa čeprav imamo še vedno visok ekološki odtis – to je, koliko naravnih virov porabimo na prebivalca in zaradi prometa onesnažen zrak. A če želimo ohraniti še vedno zelo zeleno Slovenijo, s katero se tako zelo hvalimo, bo treba ukrepati. Predvsem je cilj, ki ga moramo zasledovati, trajnostni razvoj.
Neveljaven email naslov