Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šest mamic znanstvenic je odprlo svojo Facebook skupino Science Mammas’ Vaccine Forum, v kateri spoštljivo, temeljito in strokovno odgovarjajo na dileme, vprašanja, pomisleke v zvezi s cepljenjem in cepivi.
Šest mamic znanstvenic je odprlo svojo Facebook skupino Science Mammas’ Vaccine Forum, v kateri spoštljivo, temeljito in strokovno odgovarjajo na dileme, vprašanja, pomisleke v zvezi s cepljenjem in cepivi
Družabna omrežja so postala pomemben dejavnik izmenjave mnenj in predvsem podajanja lastnih mnenj, kar se je v času pandemije koronavirusne bolezni izkazalo za težavo, saj se predvsem na Facebooku pojavljajo zapisi, posnetki in skupine, ki brez strokovne podlage, prej samo s čustvenim nabojem, objavljajo neznanstvene, nerelevantne, predvsem pa neresnične informacije o cepivih.
Zdi se, da je skupina mamic znanstvenic Science Mammas’ Vaccine Forum, ki na Facebooku tre znanstvene orehe in podaja z znanostjo podkrepljene odgovore na cepilne zagonetke, svež veter v naši razdeljeni skupnosti. Skupino upravlja zdaj že osem znanstvenic, ki zelo izčrpno odgovarjajo na številna vprašanja.
“V javnosti nekako kroži veliko lažnih novic v zvezi s cepljenjem in zato ljudje velikokrat ne vedo, katere novice so resnične, komu verjeti. Očitno nam zaupajo, v bistvu še same nismo čisto prepričane, zakaj. Je pa res, da se trudimo, da bi odgovori, ki jih dajemo na tej strani, vedno temeljili na najnovejših znanstvenih dognanjih in veljavnih smernicah, ki jih dajejo različna društva bolnikov in zdravniška združenja.” – Nataša Karas Kuželički
Skupina ima danes skoraj deset tisoč članov, tudi same znanstvenice so bile začudene nad eksponentno rastjo članov v skupini, ki se k njim najverjetneje obračajo tudi zaradi spoštljive in jasne komunikacije, ki jo vodijo. Njihov namen ni spreminjati mnenj, ampak podajanje relevantnih informacij, odgovarja Martina Gobec.
"Naš namen ni nekoga prisiliti in prepričati, da se cepi ali ne. Vseeno menimo, da je to odločitev vsakega posameznika. Naš namen je podati informacije, zaradi katerih nekdo dvomi o cepljenju – kaj ga je privedlo do sklepa, da cepljenje zanj ni primerno – potem pa mu poskušamo z argumenti, z znanstvenimi in strokovnimi dokazi pokazati odgovor na njegovo vprašanje. Še vedno pa je od vsakega posameznika odvisno, da se potem odloči, kaj bo s to informacijo naredil."
Martina Gobec, Nataša Karas Kuželički, Tijana Markovič, Simona Jurkovič Mlakar, Jasna Omersel, Lucija Ana Vrščaj
Šest mamic znanstvenic je odprlo svojo Facebook skupino Science Mammas’ Vaccine Forum, v kateri spoštljivo, temeljito in strokovno odgovarjajo na dileme, vprašanja, pomisleke v zvezi s cepljenjem in cepivi.
Šest mamic znanstvenic je odprlo svojo Facebook skupino Science Mammas’ Vaccine Forum, v kateri spoštljivo, temeljito in strokovno odgovarjajo na dileme, vprašanja, pomisleke v zvezi s cepljenjem in cepivi
Družabna omrežja so postala pomemben dejavnik izmenjave mnenj in predvsem podajanja lastnih mnenj, kar se je v času pandemije koronavirusne bolezni izkazalo za težavo, saj se predvsem na Facebooku pojavljajo zapisi, posnetki in skupine, ki brez strokovne podlage, prej samo s čustvenim nabojem, objavljajo neznanstvene, nerelevantne, predvsem pa neresnične informacije o cepivih.
Zdi se, da je skupina mamic znanstvenic Science Mammas’ Vaccine Forum, ki na Facebooku tre znanstvene orehe in podaja z znanostjo podkrepljene odgovore na cepilne zagonetke, svež veter v naši razdeljeni skupnosti. Skupino upravlja zdaj že osem znanstvenic, ki zelo izčrpno odgovarjajo na številna vprašanja.
“V javnosti nekako kroži veliko lažnih novic v zvezi s cepljenjem in zato ljudje velikokrat ne vedo, katere novice so resnične, komu verjeti. Očitno nam zaupajo, v bistvu še same nismo čisto prepričane, zakaj. Je pa res, da se trudimo, da bi odgovori, ki jih dajemo na tej strani, vedno temeljili na najnovejših znanstvenih dognanjih in veljavnih smernicah, ki jih dajejo različna društva bolnikov in zdravniška združenja.” – Nataša Karas Kuželički
Skupina ima danes skoraj deset tisoč članov, tudi same znanstvenice so bile začudene nad eksponentno rastjo članov v skupini, ki se k njim najverjetneje obračajo tudi zaradi spoštljive in jasne komunikacije, ki jo vodijo. Njihov namen ni spreminjati mnenj, ampak podajanje relevantnih informacij, odgovarja Martina Gobec.
"Naš namen ni nekoga prisiliti in prepričati, da se cepi ali ne. Vseeno menimo, da je to odločitev vsakega posameznika. Naš namen je podati informacije, zaradi katerih nekdo dvomi o cepljenju – kaj ga je privedlo do sklepa, da cepljenje zanj ni primerno – potem pa mu poskušamo z argumenti, z znanstvenimi in strokovnimi dokazi pokazati odgovor na njegovo vprašanje. Še vedno pa je od vsakega posameznika odvisno, da se potem odloči, kaj bo s to informacijo naredil."
Martina Gobec, Nataša Karas Kuželički, Tijana Markovič, Simona Jurkovič Mlakar, Jasna Omersel, Lucija Ana Vrščaj
Dan začne z belo kavo in branjem poezije, medtem ko ostali družinski člani še trdno spijo. Helena Rismondo je umetnica z motorno žago.
Plastični odpadki so eden od največjih okoljskih izzivov prihodnosti, njihov vpliv pa lahko vidimo in čutimo že zdaj. Smo tretja generacija od izuma plastike, pa zdaj skoraj ni več kvadratnega kilometra morja, po katerem ne bi plavali plastični delci ali izdelki. In čeprav si najbrž življenja brez plastike res ne moremo predstavljati, bo to precej težje, tudi če bo te vse več. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Končna postaja: morje?, ki osvetljuje problematiko plastičnih odpadkov, ki končajo v morju. Pripravil jo je Muzej za oblikovanje Zürich, partnerji razstave pa so plastične odpadke nabrali med čistilnimi akcijami na Havajih, v Severnem morju in Baltskem morju.
Pri desetih letih je v glasbeni šoli začutil toplino klavirskih tipk, sledile so osnove igranja kitare in usodna D’n’B zabava, kjer se je Luka Per prvič srečal z omenjenim elektronskim podžanrom.
10. december je mednarodni dan človekovih pravic, in dan, ko se končuje 16-dnevna evropska kampanja proti nasilju nad ženskami. Prihodnje leto bo Evropska komisija namenila osveščanju proti nasilju nad ženskami. Nasilje, ki se v Evropi še vedno vse preveč tolerira. Evropski inštitut za enakost med spoloma je ob tej priložnosti pripravil nekaj podatkov o tem, koliko nas takšno nasilje stane, ker morda nas bo prej zaskrbelo ob stroških kot ob dejstvu, da vsaka tretja ženska v Evropi doživi eno od oblik spolnega in drugega nasilja v svojem življenju. Sicer pa v naslednjih minutah na Valu 202 najprej nekaj besed o raziskavi Revščina in spol, ki jo je konec novembra v Bratislavi predstavil prav ta Evropski inštitut za enakost med spoloma.
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
Magnus Carlsen je ubranil naslov svetovnega prvaka v šahu. V pospešenem dodatku štirih partij je s 3:1 premagal izzivalca Sergeja Karjakina. Dvoboj v posebnem podkastu s slovensko velemojstrico Darjo Kapš in novinarsko šahovsko legendo Ivom Bajcem analizira Matej Hrastar.
Kdo izbira glasbo, ki prihaja iz zvočnikov v trgovskih centrih in urbanih mestnih središčih? O tem in vplivu glasbe na potrošnjo s Katarino Habe, doktorico psihologije z ljubljanske Akademije za glasbo.
Preden v sredo zvečer zavzame glavni oder Kina Šiška, se je Asaf Avidan ustavil tudi v našem studiu. Ob klepetu nam je zaigral par komadov z akustično kitaro, ki je njegova edina spremljevalka na trenutni solistični turneji Into the Labyrinth.
Kaj je skupno Trubarju, Valvasorju, Vegi, Jakopiču, Gallusu, Plečniku, Prešernu, Kobilci in Cankarju - seveda poleg tega, do so ti znameniti Slovenci zaznamovali našo zgodovino? Zaznamovali so tudi našo samostojno državo, saj so bili upodobljeni na slovenski valuti, na tolarjih. In prav teh so se v letu, ko praznujemo 25 let naše samostojnosti, spomnili tudi v Narodnem muzeju Slovenije ter jih postavili na ogled na razstavi z naslovom Zlati prah.
Brazilec Moreno Veloso je, tako kot oče Caetano Veloso, že večkrat stal na slovenskih glasbenih odrih. Tokrat je prvič nastopal brez prijateljev Alexandra Kassina in Domenica Lancelottija, s katerima pa še vedno sodeluje. Moreno je Val 202 obiskal pred koncertom v Cankarjevem domu. Ko sva vstopila v dvigalo za peto nadstropje, je številke prebral po rusko. Rusko zna, ker je študiral fiziko. Razložil mi je, da sta za študij fizike najuporabnejša jezika angleščina in ruščina. V Rusiji ni bil nikoli, a zvok jezika mu je ostal v ušesu. Zvok ruščine je podoben zvoku portugalščine.
Med mitom o vedno večji zabitosti in uradnim mitom o tem, da smo vse bolj izobraženi.
V rubriki Jezikanje tokrat analiziramo jezik nogometašev. Srce smo pustili v studiu!
Tomi M. v jutranjem programu Vala 202 predstavi Siddhartino vinilno izdajo. V pogovoru z Andrejem Karolijem.
Med cepcem in dlakocepcem je samo dlako razlike. Tokrat o izgovarjavi krajevnih imen, ki se pogosto pojavljajo med prometnimi informacijami.
Napoved Izštekanih 10 z voditeljem Juretom Longyko in harmonikarjem Janezom Dovčem.
Pogovor s Svitom Komelom, diamantnim maturantom in brucem Pravne fakultete v Ljubljani.
Neveljaven email naslov