Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šest mamic znanstvenic je odprlo svojo Facebook skupino Science Mammas’ Vaccine Forum, v kateri spoštljivo, temeljito in strokovno odgovarjajo na dileme, vprašanja, pomisleke v zvezi s cepljenjem in cepivi.
Šest mamic znanstvenic je odprlo svojo Facebook skupino Science Mammas’ Vaccine Forum, v kateri spoštljivo, temeljito in strokovno odgovarjajo na dileme, vprašanja, pomisleke v zvezi s cepljenjem in cepivi
Družabna omrežja so postala pomemben dejavnik izmenjave mnenj in predvsem podajanja lastnih mnenj, kar se je v času pandemije koronavirusne bolezni izkazalo za težavo, saj se predvsem na Facebooku pojavljajo zapisi, posnetki in skupine, ki brez strokovne podlage, prej samo s čustvenim nabojem, objavljajo neznanstvene, nerelevantne, predvsem pa neresnične informacije o cepivih.
Zdi se, da je skupina mamic znanstvenic Science Mammas’ Vaccine Forum, ki na Facebooku tre znanstvene orehe in podaja z znanostjo podkrepljene odgovore na cepilne zagonetke, svež veter v naši razdeljeni skupnosti. Skupino upravlja zdaj že osem znanstvenic, ki zelo izčrpno odgovarjajo na številna vprašanja.
“V javnosti nekako kroži veliko lažnih novic v zvezi s cepljenjem in zato ljudje velikokrat ne vedo, katere novice so resnične, komu verjeti. Očitno nam zaupajo, v bistvu še same nismo čisto prepričane, zakaj. Je pa res, da se trudimo, da bi odgovori, ki jih dajemo na tej strani, vedno temeljili na najnovejših znanstvenih dognanjih in veljavnih smernicah, ki jih dajejo različna društva bolnikov in zdravniška združenja.” – Nataša Karas Kuželički
Skupina ima danes skoraj deset tisoč članov, tudi same znanstvenice so bile začudene nad eksponentno rastjo članov v skupini, ki se k njim najverjetneje obračajo tudi zaradi spoštljive in jasne komunikacije, ki jo vodijo. Njihov namen ni spreminjati mnenj, ampak podajanje relevantnih informacij, odgovarja Martina Gobec.
"Naš namen ni nekoga prisiliti in prepričati, da se cepi ali ne. Vseeno menimo, da je to odločitev vsakega posameznika. Naš namen je podati informacije, zaradi katerih nekdo dvomi o cepljenju – kaj ga je privedlo do sklepa, da cepljenje zanj ni primerno – potem pa mu poskušamo z argumenti, z znanstvenimi in strokovnimi dokazi pokazati odgovor na njegovo vprašanje. Še vedno pa je od vsakega posameznika odvisno, da se potem odloči, kaj bo s to informacijo naredil."
Martina Gobec, Nataša Karas Kuželički, Tijana Markovič, Simona Jurkovič Mlakar, Jasna Omersel, Lucija Ana Vrščaj
Šest mamic znanstvenic je odprlo svojo Facebook skupino Science Mammas’ Vaccine Forum, v kateri spoštljivo, temeljito in strokovno odgovarjajo na dileme, vprašanja, pomisleke v zvezi s cepljenjem in cepivi.
Šest mamic znanstvenic je odprlo svojo Facebook skupino Science Mammas’ Vaccine Forum, v kateri spoštljivo, temeljito in strokovno odgovarjajo na dileme, vprašanja, pomisleke v zvezi s cepljenjem in cepivi
Družabna omrežja so postala pomemben dejavnik izmenjave mnenj in predvsem podajanja lastnih mnenj, kar se je v času pandemije koronavirusne bolezni izkazalo za težavo, saj se predvsem na Facebooku pojavljajo zapisi, posnetki in skupine, ki brez strokovne podlage, prej samo s čustvenim nabojem, objavljajo neznanstvene, nerelevantne, predvsem pa neresnične informacije o cepivih.
Zdi se, da je skupina mamic znanstvenic Science Mammas’ Vaccine Forum, ki na Facebooku tre znanstvene orehe in podaja z znanostjo podkrepljene odgovore na cepilne zagonetke, svež veter v naši razdeljeni skupnosti. Skupino upravlja zdaj že osem znanstvenic, ki zelo izčrpno odgovarjajo na številna vprašanja.
“V javnosti nekako kroži veliko lažnih novic v zvezi s cepljenjem in zato ljudje velikokrat ne vedo, katere novice so resnične, komu verjeti. Očitno nam zaupajo, v bistvu še same nismo čisto prepričane, zakaj. Je pa res, da se trudimo, da bi odgovori, ki jih dajemo na tej strani, vedno temeljili na najnovejših znanstvenih dognanjih in veljavnih smernicah, ki jih dajejo različna društva bolnikov in zdravniška združenja.” – Nataša Karas Kuželički
Skupina ima danes skoraj deset tisoč članov, tudi same znanstvenice so bile začudene nad eksponentno rastjo članov v skupini, ki se k njim najverjetneje obračajo tudi zaradi spoštljive in jasne komunikacije, ki jo vodijo. Njihov namen ni spreminjati mnenj, ampak podajanje relevantnih informacij, odgovarja Martina Gobec.
"Naš namen ni nekoga prisiliti in prepričati, da se cepi ali ne. Vseeno menimo, da je to odločitev vsakega posameznika. Naš namen je podati informacije, zaradi katerih nekdo dvomi o cepljenju – kaj ga je privedlo do sklepa, da cepljenje zanj ni primerno – potem pa mu poskušamo z argumenti, z znanstvenimi in strokovnimi dokazi pokazati odgovor na njegovo vprašanje. Še vedno pa je od vsakega posameznika odvisno, da se potem odloči, kaj bo s to informacijo naredil."
Martina Gobec, Nataša Karas Kuželički, Tijana Markovič, Simona Jurkovič Mlakar, Jasna Omersel, Lucija Ana Vrščaj
Olimpijske igre v Pekingu so bile zgodovinske. Michael Phelps je z osmimi zlatimi medaljami na enih igrah presegel dosežek Marka Spitza iz leta 1972. Bilo pa je to tudi naše leto, saj je Sara Isaković priplavala prvo olimpijsko medaljo za slovensko plavanje. Uršula Majcen je z junakinjo obudila spomin na 13. avgust pred osmimi leti.
Na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru bo v bazenu nastopila tudi deveterica slovenskih plavalcev in plavalk. Slovenska plavalna odprava je čez lužo odpotovala v torek, zdaj je na zaključnih pripravah v Santosu, v olimpijsko vas pa pride 2. avgusta, plavalni obračuni se bodo začeli štiri dni kasneje. Za 28-letnega Damirja Dugonjiča bodo to tretje olimpijske igre, še pred odhodom v Brazilijo, pa ga je oslabila bakterijska okužba.
Agata Tomažič je dolgoletna novinarka časnika Dela, ki je zdaj prevzela vlogo komunikatorke v ZRC SAZU. Agata piše tudi odlične zgodbe, seveda pa knjige tudi rada prebira. Priporoča zanimive zgodbe Frana Erjavca z naslovom Domače in tuje živali v podobah.
Katarina Habe, doktorica psihologije, predavateljica in raziskovalka, vodja in pevka skupine Katrinas, predlaga knjigi: Milan Dekleva – Telo iz črk Jojo Moyes – Ob tebi
Zgodovinarju in direktorju ZRC SAZU je žal, da je na področju prebiranja e-knjig zamudnik, mu je pa všeč, da je vse več strokovne literature dostopne v elektronski obliki. Med klasično-papirnatno literaturo priporoča Zgodbo o ljubezni in temnini Amosa Oza.
Izar Lunaček je filozof in stripar, ki se že nekaj let trudi povezati domačo stripovsko sceno, v ta namen pod njegovim okriljem že nekaj let poteka vsakomesečni dogodek Stripolis. Navdušenje nad stripi ima že dolgo preteklost, svoj prvi strip je narisal že kot osnovnošolec, redno jih je v periodiki objavljal med študijem filozofije in primerjalne književnosti. Doktoriral je iz nadaljevank, risank in stripov, in pri tem prišel do ugotovitve, da smešno ni nujno banalno. Stripi pa po njegovem mnenju že dolgo časa niso material za nepismene, ampak so vedno bolj družbeno-kritični, sporočilni in poučni. Zato tudi ni presenečenje, da je njegov knjižni namig “stripovski”.
V Nebulozah o visokem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina ob 100-letnici ruske kapelice na Vršiču.
Drago Mislej Mef je glasbenik, urednik izolskega tednika Mandrač, nekoč je bil celo klubski nogometaš. V življenju mu ni dolgčas, pogosto pa ostane bolj malo časa za branje.
Eva priproča knjigo Osmi Poverjenik, hrvaškega avtorja Renata Barertića
Otvoritvena slovesnost 27ih olimpijskih iger v Sydneyu je bila spektakularna. Po Melburneu 1956-ega je igre spet gostila Avstralija. Severna in Južna Koreja sta bili združeni pod eno zastavo, sodobni objekti pa so obljubljali praznik športnikov iz 199-ih držav. Slovenska odprava je bila 74-članska, po zaslugi Iztoka Čopa, Luke Špika in Rajmonda Debevca pa je prvič v samostojni zgodovini prišla do dveh najbolj žlahtnih olimpijskih kolajn.
Priporoča v branje knjigo Pradavnina- velika ilustrirana enciklopedija
Mediji in reklame nas učijo piti, dihati, seksati, vzgajati, sedeti, jesti in piti. Se tudi vi kdaj počutite nekompetentne za življenje?
V branje priporoča celoten opus avtorice, Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Izpostavi knjigo Secondhand time.
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske FF, je poklicno in zasebno strastna bralka. V knjižnem namigu nam je povedala, katera knjiga jo je najbolj navdušila.
Neveljaven email naslov