Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Planinska tura je zaključena šele v dolini, ne na vrhu pri koči

20.01.2022

Minuli konec tedna je v gorah za sabo pustil črno sled, ugasnilo je šest življenj planincev. Gorske nesreče so se zgodile kljub temu, da že nekaj časa ni snežilo, da se je vreme otoplilo, kar načeloma pomeni, da se sneg preobraža in je nevarnost plazov manjša, kljub temu, da je bilo lepo, sončno vreme in so bile razmere videti idealne. To so primeri, ki potrjujejo, da so razmere v gorah pozimi v vsakem primeru težavne in da jih planinci prepogosto podcenjujejo. Sogovornik: podpredsednik Planinske zveze Slovenije, gornik, izkušeni gorski vodnik, reševalec Martin Šolar.

Razmere v gorah so pozimi v vsakem primeru težavne in planinci jih prepogosto podcenjujejo

Minuli konec tedna je v gorah za sabo pustil črno sled, ugasnilo je šest življenj planincev. Gorske nesreče so se zgodile, čeprav že nekaj časa ni snežilo in se je vreme otoplilo, kar načeloma pomeni, da se sneg preobraža in je nevarnost plazov manjša, čeprav je bilo lepo, sončno vreme in so bile razmere videti idealne. To so primeri, ki potrjujejo, da so razmere v gorah pozimi v vsakem primeru težavne in da jih planinci prepogosto podcenjujejo. Imeti dobro opremo, to namreč ne pomeni imeti izkušnje, ni zagotovilo, da jo bomo znali uporabiti in obvladali težave ter si rešili življenje, pove podpredsednik Planinske zveze Slovenije, gornik, izkušeni gorski vodnik, reševalec Martin Šolar.

"Gore niso stadion, niti telovadnica, kjer odnehamo, če v nekem trenutku ne moremo več. Žal moram poudariti, da je vzpon na Triglav pozimi resen alpinistični vzpon."

Kakšne pa so zdaj razmere v slovenskih gorah? Na kaj morajo biti planinci še posebej pozorni? 

"Preobrazba snega je zelo hitra, tudi na dnevni ravni. V zadnjem obdobju smo bili priča inverziji, zato se na višjih legah sneg topi, ima v sebi več vode, ponoči pa začne spet zamrzovati. V takem vremenu nastajajo ledene plošče pod površjem in na samem površju. To lahko povezujemo s tragično nesrečo na Komni."

Omenili smo že opremo – lahko je še tako dobra, ampak če je ne znamo uporabljati, nam prav veliko ne bo pomagala.

"Cepin je treba znati uporabljati. Teorija pravi, da če pravilno ravnaš v prvi sekundi zdrsa, so možnosti, da se ustaviš, zelo dobre."

Kako pa kljub nevarnim razmeram dobro oceniti vzpon in se nanj ustrezno pripraviti ali še pomembneje, kako izbrati ustrezen vrh glede na lastno telesno pripravljenost, da se nesreče v gorah ne bi več dogajale?

"Dnevi so dejansko lepi, nevarnost snežnih plazov je ta čas manjša, zato ljudje radi hodimo v hribe. Priporočal bi cilje, ki za tiste, ki tega ne znajo, ne zahtevajo tehničnega znanja, kar pomeni kopaste vrhove, z odprtimi, nestrmimi področji. Lahko rečem nad Pokljuko Blejska koča ali morda proti Blejski peči. Tudi pristop na Komno ni tako zahteven, treba pa je paziti. Ne smemo se prehitro sprostiti. Naša tura je končana šele v dolini, ne na vrhu pri koči. Ne smemo dopustiti, da nas ujame tema, načrtujemo turo tako, da smo najpozneje ob 15.00 nazaj pri avtu oziroma na izhodišču."

Več o pomembnosti varnih razmer v gorah smo že poročali. Tukaj.


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Planinska tura je zaključena šele v dolini, ne na vrhu pri koči

20.01.2022

Minuli konec tedna je v gorah za sabo pustil črno sled, ugasnilo je šest življenj planincev. Gorske nesreče so se zgodile kljub temu, da že nekaj časa ni snežilo, da se je vreme otoplilo, kar načeloma pomeni, da se sneg preobraža in je nevarnost plazov manjša, kljub temu, da je bilo lepo, sončno vreme in so bile razmere videti idealne. To so primeri, ki potrjujejo, da so razmere v gorah pozimi v vsakem primeru težavne in da jih planinci prepogosto podcenjujejo. Sogovornik: podpredsednik Planinske zveze Slovenije, gornik, izkušeni gorski vodnik, reševalec Martin Šolar.

Razmere v gorah so pozimi v vsakem primeru težavne in planinci jih prepogosto podcenjujejo

Minuli konec tedna je v gorah za sabo pustil črno sled, ugasnilo je šest življenj planincev. Gorske nesreče so se zgodile, čeprav že nekaj časa ni snežilo in se je vreme otoplilo, kar načeloma pomeni, da se sneg preobraža in je nevarnost plazov manjša, čeprav je bilo lepo, sončno vreme in so bile razmere videti idealne. To so primeri, ki potrjujejo, da so razmere v gorah pozimi v vsakem primeru težavne in da jih planinci prepogosto podcenjujejo. Imeti dobro opremo, to namreč ne pomeni imeti izkušnje, ni zagotovilo, da jo bomo znali uporabiti in obvladali težave ter si rešili življenje, pove podpredsednik Planinske zveze Slovenije, gornik, izkušeni gorski vodnik, reševalec Martin Šolar.

"Gore niso stadion, niti telovadnica, kjer odnehamo, če v nekem trenutku ne moremo več. Žal moram poudariti, da je vzpon na Triglav pozimi resen alpinistični vzpon."

Kakšne pa so zdaj razmere v slovenskih gorah? Na kaj morajo biti planinci še posebej pozorni? 

"Preobrazba snega je zelo hitra, tudi na dnevni ravni. V zadnjem obdobju smo bili priča inverziji, zato se na višjih legah sneg topi, ima v sebi več vode, ponoči pa začne spet zamrzovati. V takem vremenu nastajajo ledene plošče pod površjem in na samem površju. To lahko povezujemo s tragično nesrečo na Komni."

Omenili smo že opremo – lahko je še tako dobra, ampak če je ne znamo uporabljati, nam prav veliko ne bo pomagala.

"Cepin je treba znati uporabljati. Teorija pravi, da če pravilno ravnaš v prvi sekundi zdrsa, so možnosti, da se ustaviš, zelo dobre."

Kako pa kljub nevarnim razmeram dobro oceniti vzpon in se nanj ustrezno pripraviti ali še pomembneje, kako izbrati ustrezen vrh glede na lastno telesno pripravljenost, da se nesreče v gorah ne bi več dogajale?

"Dnevi so dejansko lepi, nevarnost snežnih plazov je ta čas manjša, zato ljudje radi hodimo v hribe. Priporočal bi cilje, ki za tiste, ki tega ne znajo, ne zahtevajo tehničnega znanja, kar pomeni kopaste vrhove, z odprtimi, nestrmimi področji. Lahko rečem nad Pokljuko Blejska koča ali morda proti Blejski peči. Tudi pristop na Komno ni tako zahteven, treba pa je paziti. Ne smemo se prehitro sprostiti. Naša tura je končana šele v dolini, ne na vrhu pri koči. Ne smemo dopustiti, da nas ujame tema, načrtujemo turo tako, da smo najpozneje ob 15.00 nazaj pri avtu oziroma na izhodišču."

Več o pomembnosti varnih razmer v gorah smo že poročali. Tukaj.


05.10.2019

Renata Kočevar, državna prvakinja v latte art kavi

Kava je pogosto prva stvar, ki vzbudi naše čute v jutranjih urah, je napitek, ki nas prebudi, ki s posebno aromo poboža več čutil hkrati. V Evropo je kava prišla v 17. stoletju, ko so se na območju današnje Italije tudi začele odpirati prve kavarne. Od takrat je preteklo nekaj stoletij, zdi pa se, da je priljubljenost kave iz dneva v dan večja. In več ko je spijemo, večji poznavalci postanemo, sčasoma znamo razločiti dobro kavo od slabe. To pravi tudi državna prvakinja v kuhanju latte art kave in učiteljica kuhe kave v prvi uradni šoli za bariste Renata Kočevar, h kateri se je Maja Stepančič povabila na tisti najboljši espresso.


04.10.2019

Namig: Miroslav Košuta

Miroslav Košuta je človek tisočerih zgodb. Njegov čudovit način pripovedovanja poslušalca potegne v Križ pri Trstu, kjer je v turbolentnih časih njegov oče zaradi prepevanja slovenskih pesmi v spremstvu italijanskih miličnikov za sedem let izginil. To je zgolj začetek življenjske poti, ki ga je prek nacionalnega radia vodila nazaj v Trst, kjer je bil vse do upokojitve ravnatelj in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča. Še vedno pa je vedno bil in bo po srcu najprej pesnik in pripovedovalec zgodb, o čemer priča tudi delo, ki ga trenutno najbolj zaposluje.


03.10.2019

Izštekanih 10 – tudi letos decembra

Verjetno je še nekoliko zgodaj in se o tem še niste spraševali. A kljub temu odgovarjamo: DA! Tradicionalni ekskluzivni decembrski koncert Izštekanih 10 tudi letos BO! Prizorišče ostaja isto, to je ljubljanski Kino Šiška. Datum, ki si ga z velikimi črkami zapišite v koledar, je torek 3. december 2019. Začetek točno ob 20.00. Seveda z neposrednim radijskim in spletnim video prenosom. Za zdaj izdamo le to, da bo koncept nekoliko podoben lanskemu. Nastopilo bo pet izvajalcev, od katerih so trije že bili gostje Izštekanih, dva - tudi naojdmevnejše ime med njimi - pa še ne. Podrobnosti bomo razkrili v sredo 9. oktobra 2019 v jutranjem programu Vala 202. Takrat se bo začela tudi prodaja vstopnic na vseh Eventimovih prodajnih mestih. Pozor, lani so vstopnice pošle v le nekaj dneh!


03.11.2019

Astronavti v jami

Neskončna tišina, trda tema, pot v neznano in predvsem pot brez konca. Tako nekako si lahko od tu spodaj predstavljamo vesolje, nekakšne podobne vzporednice pa bi lahko potegnili tudi s podzemnim svetom, vsaj tako so zatrdili astronavti, ki so se pred mesecem teden dni urili v kraški jami. Čeprav visoko nad Zemljo veljajo posebne zakonitosti kot pod njenim površjem, pa se lahko z urjenjem v jamah naučiš strpnosti, sodelovanja, jasne komunikacije in odzivanja na nepredvidene dogodke. Zato so jame že več let prostor priprav, nekakšen poligon za pot v vesolje.


03.10.2019

Izštekanih 10 2019: razkrivamo nastopajoče

Jure Longyka in Andrej Karoli razkrivata imena, ki bodo 3. decembra 2019 nastopila na dogodku z naslovom Izštekanih 10. Po lanskem dvakrat razprodanem koncertu se bomo letos sprehajali po urbanem glasbenem trikotniku rock-rap-trap. In na poseben način znova obeležili četrt stoletja delovanja Izštekanih.


30.09.2019

Matevž Luzar: Serije so danes drzne in bolj revolucionarne od filmov

Režiser Matevž Luzar je ljubitelj in poznavalec popularnih TV-serij, aktualnih in legendarnih


27.09.2019

Namig: Slavko Pregl

Slavko Pregl ni le avtor številnih mladinskih del, izmed katerih sta najbrž najbolj znani Geniji v kratkih hlačah in Odprava zelenega zmaja. Dolgo in bogato kariero ima tudi v založništvu, mnogi pa se ga spomnimo tudi kot predsednika Društva Bralna značka Slovenije. Njegovo zadnje delo ima naslov Srajca srečnega človeka. Gre za avtobiografsko pripoved, v kateri povezuje tri linije, osebno, tisto o mladinski literaturi, ki razlaga, kako so nastale nekatere njegove knjige, in tretjo o razvoju slovenskega založništva, ki pa je najpomembnejša. V branje pa priporoča knjigo Sodišče Igorja Karlovška, ki je izšla pri založbi Miš.


27.09.2019

Družba se je po protestih aktivirala na področju podnebnih sprememb

Po 20. septembru, ko je na ulice mest po vsem svetu stopilo več milijonov mladih in starejših, ki so zahtevali ukrepanje odločevalcev na področju podnebnih sprememb, danes sledi še en globalni podnebni štrajk, h kateremu se pridružujejo tudi protestniki iz vse Slovenije. Greta Thunberg, ki je svoj protest začela pred dobrim letom pred švedskim parlamentom, je ta teden predstavila svoja stališča in zahteve na vrhu Združenih narodov v New Yorku, tem zahtevam po zniževanju izpustov toplogrednih plinov in sprejemanju sistemskih sprememb pri soočanju s težavami podnebne krize se pridružujejo tudi slovenski protestniki, med njimi organizatorji štrajkov Mladi za podnebno pravičnost. Z enim članom gibanja Primožem Turnškom se je pred štrajkom pogovarjala Maja Stepančič.


23.09.2019

Prijatelji so kot London ali Dunaj, svetovljanski

Četrt stoletja od začetka in 15 let po koncu snemanja Prijateljev slovito humoristično serijo praznujemo z največjimi oboževalci, ki delijo spomine.


22.09.2019

Reportaža s Festivala slovenskega filma v Portorožu

Nocoj bodo v portoroškem Avditoriju podeleli nagrade na 22. festivalu slovenskega filma. Vsakoletni nabor filmov ustvarja tudi posebno festivalsko atmosfero.


21.09.2019

Tone Hočevar

Eden izmed legendarnih prebivalcev Šiške je tudi dolgoletni dopisnik in poročevalec iz tujine Tone Hočevar.


21.09.2019

Simon Kardum, direktor Kina Šiška

Direktor Kino Šiška Simon Kardum: "Ko pomislim na Kino Šiško, najprej pomislim na to, kako sem sem hodil gledat filme."


21.09.2019

Gregor Tomc

Gregor Tomc, pobudnik za ustanovitev, danes tudi kritik upravljanja s Centrom urbane kulture: "Moramo biti čim bolj široki. Preveč se poskuša izobraževati ljudi." Foto: FDV


21.09.2019

Najbolj zahtevni so ameriški hiphoperji

Ogromno ljudi, ki jih skoraj nikoli ne omenjamo in izpostavljamo, je zaslužnih za vse v čemer uživamo, ko obiskujemo Kino Šiška. Med njimi je Jaka Mihelič, vzdrževalec Kina Šiška, Matej Bobič, vodja tehnike in Andreja Bolčina, organizatorka kulturnega programa.


21.09.2019

S kolesom po Šiški

Reportaža s kolesom po enem največjih predelov Ljubljane - Šiški.


20.09.2019

Kako bodo droni spremenili mesta

Pred stoletjem je množična proizvodnja avtomobilov sprožila veliko preobrazbo mest po vsem svetu, danes se urbana območja seznanjajo z novo tehnologijo, ki bo zahtevala nove prilagoditve – droni. O tem, kako lahko brezpilotne letalnike uporabimo v javnih službah za zagotavljanje novih storitev ter kako bo bolj množičen prihod dronov spremenil vidno in nevidno infrastrukturo mest, se pogovarjamo z britanskim raziskovalcem novih tehnologij za javne storitve Olivierjem Usherjem iz organizacije Nesta.


18.09.2019

Odkrivanje nove glasbe

Zakaj nam je neka glasba všeč, druga pa ne? Kako to, da v letu 2019 nihče več ne zna napisati dobrega komada? Zakaj nova glasba ne zveni tako dobro kot "ta stara"? To so bila izhodišča, ki pa so nas pripeljala na nasprotni breg, do poslušalcev. Smo ljudje kdaj prestari za odkrivanje in sprejemanje nove glasbe?


18.09.2019

Barbara Kvarc

Okoljske organizacije so doživele že več različnih zahtev s strani odvetniških pisarn. Barbara Kvarc iz društva za sonaraven razvoj Focus opiše grožnjo, ki so jo doživele organizatorice kampanje proti TEŠ 6.


17.09.2019

Davo Karničar (1962-2019)

“Rdeča črta, ki nastane na obrisu tibetanskih vrhov ob sončnem vzhodu, je kot droga. Zato se vračaš tja, pa tudi če to doživiš vsakih pet let,” tako je Davo Karničar opisal jutro pred vzponom na najvišji vrh sveta, s katerega se je kot prvi Zemljan spustil s smučmi. Poslušajte posnetek intervjuja iz leta 2000.


14.09.2019

Nogometni golf, bolj družabna kot športna igra

Med tednom športa smo se na Valu 202 pomerili v širši javnosti precej neznanem športu - nogometnem golfu. Igra je bolj podobna minigolfu kot nogometu, igrišče na treh hektarjih travnatih površin pa res zelo spominja na igrišče za golf. In na tem igrišču smo se tudi preizkusili. Tako zveni ta bolj družabna kot športna igra.


Stran 49 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov