Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minuli konec tedna je v gorah za sabo pustil črno sled, ugasnilo je šest življenj planincev. Gorske nesreče so se zgodile kljub temu, da že nekaj časa ni snežilo, da se je vreme otoplilo, kar načeloma pomeni, da se sneg preobraža in je nevarnost plazov manjša, kljub temu, da je bilo lepo, sončno vreme in so bile razmere videti idealne. To so primeri, ki potrjujejo, da so razmere v gorah pozimi v vsakem primeru težavne in da jih planinci prepogosto podcenjujejo. Sogovornik: podpredsednik Planinske zveze Slovenije, gornik, izkušeni gorski vodnik, reševalec Martin Šolar.
Razmere v gorah so pozimi v vsakem primeru težavne in planinci jih prepogosto podcenjujejo
Minuli konec tedna je v gorah za sabo pustil črno sled, ugasnilo je šest življenj planincev. Gorske nesreče so se zgodile, čeprav že nekaj časa ni snežilo in se je vreme otoplilo, kar načeloma pomeni, da se sneg preobraža in je nevarnost plazov manjša, čeprav je bilo lepo, sončno vreme in so bile razmere videti idealne. To so primeri, ki potrjujejo, da so razmere v gorah pozimi v vsakem primeru težavne in da jih planinci prepogosto podcenjujejo. Imeti dobro opremo, to namreč ne pomeni imeti izkušnje, ni zagotovilo, da jo bomo znali uporabiti in obvladali težave ter si rešili življenje, pove podpredsednik Planinske zveze Slovenije, gornik, izkušeni gorski vodnik, reševalec Martin Šolar.
"Gore niso stadion, niti telovadnica, kjer odnehamo, če v nekem trenutku ne moremo več. Žal moram poudariti, da je vzpon na Triglav pozimi resen alpinistični vzpon."
Kakšne pa so zdaj razmere v slovenskih gorah? Na kaj morajo biti planinci še posebej pozorni?
"Preobrazba snega je zelo hitra, tudi na dnevni ravni. V zadnjem obdobju smo bili priča inverziji, zato se na višjih legah sneg topi, ima v sebi več vode, ponoči pa začne spet zamrzovati. V takem vremenu nastajajo ledene plošče pod površjem in na samem površju. To lahko povezujemo s tragično nesrečo na Komni."
Omenili smo že opremo – lahko je še tako dobra, ampak če je ne znamo uporabljati, nam prav veliko ne bo pomagala.
"Cepin je treba znati uporabljati. Teorija pravi, da če pravilno ravnaš v prvi sekundi zdrsa, so možnosti, da se ustaviš, zelo dobre."
Kako pa kljub nevarnim razmeram dobro oceniti vzpon in se nanj ustrezno pripraviti ali še pomembneje, kako izbrati ustrezen vrh glede na lastno telesno pripravljenost, da se nesreče v gorah ne bi več dogajale?
"Dnevi so dejansko lepi, nevarnost snežnih plazov je ta čas manjša, zato ljudje radi hodimo v hribe. Priporočal bi cilje, ki za tiste, ki tega ne znajo, ne zahtevajo tehničnega znanja, kar pomeni kopaste vrhove, z odprtimi, nestrmimi področji. Lahko rečem nad Pokljuko Blejska koča ali morda proti Blejski peči. Tudi pristop na Komno ni tako zahteven, treba pa je paziti. Ne smemo se prehitro sprostiti. Naša tura je končana šele v dolini, ne na vrhu pri koči. Ne smemo dopustiti, da nas ujame tema, načrtujemo turo tako, da smo najpozneje ob 15.00 nazaj pri avtu oziroma na izhodišču."
Več o pomembnosti varnih razmer v gorah smo že poročali. Tukaj.
Minuli konec tedna je v gorah za sabo pustil črno sled, ugasnilo je šest življenj planincev. Gorske nesreče so se zgodile kljub temu, da že nekaj časa ni snežilo, da se je vreme otoplilo, kar načeloma pomeni, da se sneg preobraža in je nevarnost plazov manjša, kljub temu, da je bilo lepo, sončno vreme in so bile razmere videti idealne. To so primeri, ki potrjujejo, da so razmere v gorah pozimi v vsakem primeru težavne in da jih planinci prepogosto podcenjujejo. Sogovornik: podpredsednik Planinske zveze Slovenije, gornik, izkušeni gorski vodnik, reševalec Martin Šolar.
Razmere v gorah so pozimi v vsakem primeru težavne in planinci jih prepogosto podcenjujejo
Minuli konec tedna je v gorah za sabo pustil črno sled, ugasnilo je šest življenj planincev. Gorske nesreče so se zgodile, čeprav že nekaj časa ni snežilo in se je vreme otoplilo, kar načeloma pomeni, da se sneg preobraža in je nevarnost plazov manjša, čeprav je bilo lepo, sončno vreme in so bile razmere videti idealne. To so primeri, ki potrjujejo, da so razmere v gorah pozimi v vsakem primeru težavne in da jih planinci prepogosto podcenjujejo. Imeti dobro opremo, to namreč ne pomeni imeti izkušnje, ni zagotovilo, da jo bomo znali uporabiti in obvladali težave ter si rešili življenje, pove podpredsednik Planinske zveze Slovenije, gornik, izkušeni gorski vodnik, reševalec Martin Šolar.
"Gore niso stadion, niti telovadnica, kjer odnehamo, če v nekem trenutku ne moremo več. Žal moram poudariti, da je vzpon na Triglav pozimi resen alpinistični vzpon."
Kakšne pa so zdaj razmere v slovenskih gorah? Na kaj morajo biti planinci še posebej pozorni?
"Preobrazba snega je zelo hitra, tudi na dnevni ravni. V zadnjem obdobju smo bili priča inverziji, zato se na višjih legah sneg topi, ima v sebi več vode, ponoči pa začne spet zamrzovati. V takem vremenu nastajajo ledene plošče pod površjem in na samem površju. To lahko povezujemo s tragično nesrečo na Komni."
Omenili smo že opremo – lahko je še tako dobra, ampak če je ne znamo uporabljati, nam prav veliko ne bo pomagala.
"Cepin je treba znati uporabljati. Teorija pravi, da če pravilno ravnaš v prvi sekundi zdrsa, so možnosti, da se ustaviš, zelo dobre."
Kako pa kljub nevarnim razmeram dobro oceniti vzpon in se nanj ustrezno pripraviti ali še pomembneje, kako izbrati ustrezen vrh glede na lastno telesno pripravljenost, da se nesreče v gorah ne bi več dogajale?
"Dnevi so dejansko lepi, nevarnost snežnih plazov je ta čas manjša, zato ljudje radi hodimo v hribe. Priporočal bi cilje, ki za tiste, ki tega ne znajo, ne zahtevajo tehničnega znanja, kar pomeni kopaste vrhove, z odprtimi, nestrmimi področji. Lahko rečem nad Pokljuko Blejska koča ali morda proti Blejski peči. Tudi pristop na Komno ni tako zahteven, treba pa je paziti. Ne smemo se prehitro sprostiti. Naša tura je končana šele v dolini, ne na vrhu pri koči. Ne smemo dopustiti, da nas ujame tema, načrtujemo turo tako, da smo najpozneje ob 15.00 nazaj pri avtu oziroma na izhodišču."
Več o pomembnosti varnih razmer v gorah smo že poročali. Tukaj.
Poleg besedne zveze Gorenjska mzuzejsko-planinska transvenzala je največkrat izgovorjena beseda v povezavi s projektom: geolov. O tej zanimivi dejavnosti se Aleš Smrekar pogovarja z geolovcem Igorjem Čabrianom.
Redni profesor za področje varstvo rastlin na biotehniški fakulteti in predstojnik katedre za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo Stanislav Trdan svetuje, da v poletnih mesecih poleg gora in jezer čas namenimo tudi lepoti slovenske kmetijske krajine.
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Z Borisom Vitezom bomo potovali od Avstralije do Opčin, se ustavili pri košarki in prišli do podjetništva, vse skupaj pa zaokrožili s predanostjo družini in nostalgijo
Lidija Dimkovska je pesnica, pisateljica in prevajalka makedonskega rodu. Od leta 2001 živi in dela v Sloveniji. Pred kratkim je k slovenskemu prevodu kultnega makedonskega dela Čas koz avtorja Luana Starove napisala spremno besedo, v branje pa vam priporoča svojo najljubšo pesnico.
25. julija je Zemljo obletel asteroid, velik kot nogometno igrišče, je sporočila Evropska vesoljska agencija. Letel je 65.000 kilometrov stran, kar morda zveni veliko, z vesoljske perspektive pa ni. Še pomembnejše je, da je človeštvo za prišleka izvedelo le približno dan prej. Zakaj, v pogovoru z Majo Ratej komentira Aljoša Masten, novinar MMC.
Dramaturginjo in režisersko Nano Milčinski mnogi bolj poznajo kot pevko številnih sodobnih, a že zimzelenih popevk. V petju združuje svoji dve največji ljubezni, glasbo in besedo. Slednjo ima zelo rada tudi v pisni obliki, saj pravi, da so knjige tako dobre, da jih ni nikoli dovolj, zato ni nič nenavadnega, da je spisek njenih poletnih namigov za branje obširen, predlaga pa, da čez poletje preberete vsaj dve knjigi. Prva naj bo takšna, ki vam bo razširila obzorje, vas napeljala na kakšno spremembo v življenju in pomagala pri duhovni rasti, drugo branje pa naj bo kak kvaliteten roman ob katerem si lahko spočijete glavo.
Ste kdaj pomislili, kdaj so Križanke kot prostor zaživele in kaj je ta prostor predstavljal davno nekoč, še pred Plečnikovo prenovo? "Korenine tega prostora sežejo v več zgodovinskih plasti, čisto na začetku se je prostor rahlo naslonil na Rimsko obzidje. Tu najdemo ogromno rimskih ostalin, ker se je v neposredni bližini nahajalo rečno pristanišče Emone," razlaga raziskovalec slovenske literature in likovne umetnosti Luka Vidmar, urednik prve poglobljene znanstvene monografije o Križankah, pri katerije sodelovalo 21 raziskovalcev s področij umetnostne zgodovine, arheologije, literarne zgodovine in muzikologije.
Tokrat smo za poletni namig prosili kitarista, orgličarja, producenta, založnika, avtorja številnih skoraj ponarodelih skladb, ki marsikatero stvar pove brez dlake na jeziku.
Phil Anderson je ameriški glasbenik iz mesta Sarasota na Floridi, ki se je z Damjanom Zorcem spet dobil po tridesetih letih
Kateri bankomati so v tujini varna izbira in katere pogoje upoštevati izven evro območja? Odgovarja Alina Meško, Zveza potrošnikov Slovenije
Predsednica Ljubljanske kolesarske mreže za poletje priporoča izlet z vlakom z novo železniško povezavo med Beljakom, Trbižem in Jesenicami, ki je namenjena predvsem kolesarjem.
Slovenski dramski igralec in voditelj oddaje Male sive celice Nik Škrlec ima celo vrsto konjičkov. Med drugim je skušal izboljšati Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo z enim vdihom, nekaj časa pa je držal tudi slovenski rekord v recitiranju decimalk števila pi. Tudi njegov poletni namig je matematične narave, vendar se ga ne ne smete ustrašiti.
Izidor Kamal Shaker na Twitterju brez kontrole piše kavne rime kar takole. Ključniku #kafetarime, na katerem je več kot 500 kavnih rim, sledi vedno več ljudi.
Pravijo, da je Azerbajdžan meka energetske industrije, nekoč pa je bila ena pomembnejših postojank na trgovinski poti, svilni cesti. Poleg plina je pomemben del zgodovine, sedanjosti in prihodnosti te mlade države, stare toliko kot Slovenija, tudi nafta. Črno zlato je uročilo celo brate Nobel. Leta 1876 so kupili majhno rafinerijo v Bakuju in tako so trije bratje postali lastniki oziroma delničarji podjetja z nafto.
Lahko uporabniki ugotovijo, da komentarji in ocene nastanitve ne predstavljajo realne slike? Svetuje Gorazd Božič, SI CERT
Predavatelj na koprski fakulteti za humanistične študije Nikolai Jeffs za počitniško branje priporoča utopično literaturo, na prvem mestu roman Ursule Le Guin Razlaščeni.
Po tokratni poletni namig smo se odpravili v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani k Heleni Janežič, ki se ukvarja predvsem s knjigami in zbirkami tiskov Slovencev zunaj Slovenije. In prav s tem področjem je povezan njen knjižni namig oziroma kar dva. Priporoča namreč dve deli enega avtorja: knjigi Poslednji deseti bratje in Dohojene stopnje pesnika, pisatelja in publicista Zorka Simčiča.
Za malo starejše generacije Slovencev se je pristanek na mesecu resnično končal šele tri mesece po zgodovinskem pristanku in zgodovinskih besedah. A če hočemo vso zgodbo s podaljšano misijo Apolla 11 tudi resnično doumeti, moramo v Beograd. In tako se, med rahlimi prepiri o tem, ali se mesecu reče Luna in ali je vsaka Luna tudi mesec, približujemo nekoč jugoslovanski, danes srbski prestolnici. Tam nas pot vodi na Dedinje. Do groba mogoče kdaj drugič, obiskali pa smo muzej Jugoslavije, ki hrani tudi spomine na vesolje. Zgodba je navadna in v večjem delu povsem pozabljena. Tako so se trije junaki, ki jim je uspelo do gor in nazaj, tri mesece po koncu misije odpravili na veliko svetovno turnejo. Kot Rolling Stonsi recimo. S predsedniškim letalom … 22 držav in 24 mest v nekaj tednih. In poglej čudo; med izbranci je bila tudi Jugoslavija in Beograd, kamor so Armstrong, Aldrin in Collins skupaj s soprogami prispeli 18. oktobra 1969.
Neveljaven email naslov