Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Vedeli smo, da bi se to lahko zgodilo, pričakovali smo to, ampak nihče tega ni hotel sprejeti. Vedeli smo, da Putin sanja o ponovni vzpostavitvi Sovjetske zveze, vedeli smo, da je to človek, ki želi napasti sosednje države, vedeli smo, da ruska vojska trenutno okupira dele Gruzije, Moldavije, Belorusije in dele Ukrajine, a še vedno so skoraj vsi v Evropi in ZDA govorili, da moramo graditi dialog z Rusijo, da moramo govoriti in najti kompromis."
Politični analitik Sergej Sumlenny je vidno razočaran nad dejanji nekaterih držav Evropske unije ob ruski vojaški invaziji v Ukrajini.
O Putinovem razlogu, da želi denacificirati Ukrajino: "Ukrajina je država, katere predsednik je ob izvolitvi govoril le rusko, ukrajinsko pa ne, a je dobil 73 odstotkov glasov na volitvah. Tako državo le težko imenujemo nacistična. Rusi radi govorijo o boju proti fašizmu, vsakogar, ki ga ne marajo, imenujejo fašist. Država, ki bi jo morali denacificirati, je Rusija. Država s šovinistično ideologijo, z visoko stopnjo militarizacije družbe, ki sproža napadalne vojne proti sosednjim državam. V Rusiji ni svobodnih medijev, močna je vloga države v gospodarstvu, vezi med vojsko in političnim vrhom so močne, vse to so bile značilnosti Nemčije v 30. letih. Bojim se, da je treba denacificirati Rusijo."
Politični analitik Sergej Sumlenny ima več let izkušenj s proučevanjem razmer v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji, živi v Berlinu in je oster kritik trenutnih ukrepov proti Rusiji.
"Vedeli smo, da bi se to lahko zgodilo, pričakovali smo to, ampak nihče tega ni hotel sprejeti. Vedeli smo, da Putin sanja o ponovni vzpostavitvi Sovjetske zveze, vedeli smo, da je to človek, ki želi napasti sosednje države, vedeli smo, da ruska vojska trenutno okupira dele Gruzije, Moldavije, Belorusije in dele Ukrajine, a še vedno so skoraj vsi v Evropi in ZDA govorili, da moramo graditi dialog z Rusijo, da moramo govoriti in najti kompromis."
Politični analitik Sergej Sumlenny je vidno razočaran nad dejanji nekaterih držav Evropske unije ob ruski vojaški invaziji v Ukrajini.
O Putinovem razlogu, da želi denacificirati Ukrajino: "Ukrajina je država, katere predsednik je ob izvolitvi govoril le rusko, ukrajinsko pa ne, a je dobil 73 odstotkov glasov na volitvah. Tako državo le težko imenujemo nacistična. Rusi radi govorijo o boju proti fašizmu, vsakogar, ki ga ne marajo, imenujejo fašist. Država, ki bi jo morali denacificirati, je Rusija. Država s šovinistično ideologijo, z visoko stopnjo militarizacije družbe, ki sproža napadalne vojne proti sosednjim državam. V Rusiji ni svobodnih medijev, močna je vloga države v gospodarstvu, vezi med vojsko in političnim vrhom so močne, vse to so bile značilnosti Nemčije v 30. letih. Bojim se, da je treba denacificirati Rusijo."
"Vedeli smo, da bi se to lahko zgodilo, pričakovali smo to, ampak nihče tega ni hotel sprejeti. Vedeli smo, da Putin sanja o ponovni vzpostavitvi Sovjetske zveze, vedeli smo, da je to človek, ki želi napasti sosednje države, vedeli smo, da ruska vojska trenutno okupira dele Gruzije, Moldavije, Belorusije in dele Ukrajine, a še vedno so skoraj vsi v Evropi in ZDA govorili, da moramo graditi dialog z Rusijo, da moramo govoriti in najti kompromis."
Politični analitik Sergej Sumlenny je vidno razočaran nad dejanji nekaterih držav Evropske unije ob ruski vojaški invaziji v Ukrajini.
O Putinovem razlogu, da želi denacificirati Ukrajino: "Ukrajina je država, katere predsednik je ob izvolitvi govoril le rusko, ukrajinsko pa ne, a je dobil 73 odstotkov glasov na volitvah. Tako državo le težko imenujemo nacistična. Rusi radi govorijo o boju proti fašizmu, vsakogar, ki ga ne marajo, imenujejo fašist. Država, ki bi jo morali denacificirati, je Rusija. Država s šovinistično ideologijo, z visoko stopnjo militarizacije družbe, ki sproža napadalne vojne proti sosednjim državam. V Rusiji ni svobodnih medijev, močna je vloga države v gospodarstvu, vezi med vojsko in političnim vrhom so močne, vse to so bile značilnosti Nemčije v 30. letih. Bojim se, da je treba denacificirati Rusijo."
Politični analitik Sergej Sumlenny ima več let izkušenj s proučevanjem razmer v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji, živi v Berlinu in je oster kritik trenutnih ukrepov proti Rusiji.
"Vedeli smo, da bi se to lahko zgodilo, pričakovali smo to, ampak nihče tega ni hotel sprejeti. Vedeli smo, da Putin sanja o ponovni vzpostavitvi Sovjetske zveze, vedeli smo, da je to človek, ki želi napasti sosednje države, vedeli smo, da ruska vojska trenutno okupira dele Gruzije, Moldavije, Belorusije in dele Ukrajine, a še vedno so skoraj vsi v Evropi in ZDA govorili, da moramo graditi dialog z Rusijo, da moramo govoriti in najti kompromis."
Politični analitik Sergej Sumlenny je vidno razočaran nad dejanji nekaterih držav Evropske unije ob ruski vojaški invaziji v Ukrajini.
O Putinovem razlogu, da želi denacificirati Ukrajino: "Ukrajina je država, katere predsednik je ob izvolitvi govoril le rusko, ukrajinsko pa ne, a je dobil 73 odstotkov glasov na volitvah. Tako državo le težko imenujemo nacistična. Rusi radi govorijo o boju proti fašizmu, vsakogar, ki ga ne marajo, imenujejo fašist. Država, ki bi jo morali denacificirati, je Rusija. Država s šovinistično ideologijo, z visoko stopnjo militarizacije družbe, ki sproža napadalne vojne proti sosednjim državam. V Rusiji ni svobodnih medijev, močna je vloga države v gospodarstvu, vezi med vojsko in političnim vrhom so močne, vse to so bile značilnosti Nemčije v 30. letih. Bojim se, da je treba denacificirati Rusijo."
15. april je dan, na katerega se je leta 1452 rodil eden najbolj vsestranskih in nadarjenih ljudi v zgodovini – mojster Leonardo Da Vinci, ki ga ne poznamo le kot avtorja slik, kot sta Mona Lisa in Zadnja večerja, ali najdražje umetnine vseh časov – Odrešenika sveta, ki so ga pred dobrim letom dni prodali za skoraj 400 milijonov evrov – ampak tudi kot utemeljitelja popolnoma nove smeri v slikarstvu. Sicer pa je leto 2019 leto, ko se bomo 2. maja spomnili natanko 500 let, ki so minila od njegove smrti.
Kdaj je televizijska serija Igra prestolov postala svetovni fenomen? Maruša Kerec debatira s poznavalcema in oboževalcema Boštjanom Gorencem Pižamo in Gregorjem Budalom.
Ameriški kantavtor Raul Midón se je rodil v ruralni vasici v ameriški zvezni državi Nova Mehika, kmalu po rojstvu pa oslepel. Vizualna kultura ga tako ne gane, pravi, da Mozart in Beethoven nista potrebovala videospotov, njuno glasbo se posluša. Ustvarjalec posluša svet, uglasbil je svoje otroške sanje, najraje pa zapoje v španščini. Ta je bolj ekspresivna od angleščine, pripoveduje, da lahko z manj besedami v tem jeziku poveš veliko več. Raul Midon je bil sprva studijski in koncertni glasbenik za Shakiro, Jose Feliciana, Julia Iglesiasa in druge, pozneje je kot samostojni ustvarjalec sodeloval z Richardom Bono, Steviejem Wonderjem, Herbiejem Hancockom in drugimi. Dvakrat je bil nominiran za prestižno glasbeno nagrado Grammy, med največje dosežke pa si šteje, da je svoboden ustvarjalec. Intervju je v izvirniku, vabljeni k poslušanju in branju na naši spletni strani.
"Nikoli ne vemo kdaj se obrnejo stvari, ampak se mi zdi, kot da se jih nikoli ne naučimo, da gre tu enostavno samo za človeško preživetje in željo po boljšem življenju, ki pa je tudi osnovna človekova pravica," poudarja Maja Ahac, ki je po vodenju humanitarne in razvojne organizacije Adra v Sloveniji zdaj v Bruslju prevzela vlogo vodje zagovorništva na področju Evrope ter pokriva področje komunikacij pri Adri Evropa.
V medijih in na družabnih omrežjih odmeva najnovejše odkritje na področju astrofizike. Raziskovalci pri porjektu Event Horizon Telescope so na več hkratnih novinarskih konferencah po vsem svetu predstavili prvo fotografijo črne luknje v nam bližnji galaksiji M87. V studiu se nam je pridružil astrofizik prof. Tomaž Zwitter.
Na Ptuju so dela za prenovo mestne tržnice v polnem teku. S tem občani na tem delu mesta lahko pričakujejo tudi trajnostno prometno ureditev ter večnamenski prireditveni in kulturni prostor. Tako v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, v najstarejšem slovenskem mestu nastaja urejen, urbani prostor. Več je Borisu Žgajnarju povedala vodja projekta na Mestni občini Ptuj, Mojca Horvat. Tako bodo predvidoma na Ptuju končali s prenovo celotnega dela mesta, ki bo občanom in obiskovalcem ponudil drugačno izkušnjo, dodaja vodja projekta na Mestni občini Ptuj, Mojca Horvat. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Prihodnjo sredo preverimo, s kakšnimi načrti prenove se ukvarjajo v Novi Gorici.
"Skušal sem napisati to, kar čutim. Dober prijatelj mi je rekel, da moram paziti, ker pišem o tujcu. Toda jaz nikoli nisem imel občutka, da je Mohamad tujec. To, da je begunec, je samo ena od njegovih identitet. On je še marsikaj drugega. V njem sem videl nekoga, ki mi je pomagal v meni najti določene stvari, seveda pa sem videl tudi kakšne njegove težave. Vsi imamo dobre in slabe lastnosti, tudi Mohamad. Jaz sem sicer videl več dobrih."
Sedem tisoč svetovnih športnikov, 27 tudi iz Slovenije. Med njimi tudi 21-letni Mario, ki se je s specialne olimpijade v Abu Dabiju vrnil s srebrno in bronasto medaljo. “Saj tudi če ne bi dobil medalje, bolj pomembno je to, da sem videl svet. To mi več pomeni.” Specialci, kot jim pogosto rečejo, so športniki z motnjo v duševnem razvoju, v Mariboru za športno udejstvovanje nekaterih specialcev skrbi specialna pedagoginja iz osnovne šole Gustava Šiliha Helena Gril. “Oni so zelo iskreni, srčni, borbeni. Kar zadeva šport, se lahko od njih marsičesa naučimo; poštenosti, pravega športnega duha, v ozadju ni poživil, ničesar, s svojo sposobnostjo dajo vse od sebe.” Pove ganjena, s solznimi očmi. Da je to delo, pri katerem je vključenih veliko čustev, je jasno. To je način življenja. In ko delaš s specialci, resnično spoznaš, kdo si. Spoznajte njih (in sebe).
Instant zvezdniki, tehnološki nadzor, selfiji ter novodobni spletni voajerizem in ekshibicionizem so nekateri glavni motivi knjige Videni, ki jo je na ogled postavil avtor antropolog dr. Dan Podjed. Gre za antropološko raziskavo spletnih fenomenov, v kateri tudi skozi lastne zgodbe in anekdote raziskuje, kako se naše obnašanje na spletu vključuje v širši družbeni kontekst in kakšne posledice ima to obnašanje za naše medosebne odnose. Sprašuje se o novodobnem razkazovanju na spletnih družbenih omrežjih, s katerim dopuščamo vpogled v našo intimo in zasebnost množici prijateljev ali anonimnežev ter hkrati represivnim organom in tehnološkim gigantom dajemo kupe podatkov o našem načinu življenja.
V Mariboru nastaja največji skate park v Sloveniji. Pri mestni občini so ga skupaj z Rolkarsko zvezo Slovenije načrtovali tako, da bo primeren tudi za izvedbo mednarodnih tekmovanj. V okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, so se parka lotili tako, da bo vseboval vse prvine, ki jih zahteva tovrsten sodoben poligon. Več je Borisu Žgajnarju povedal vodja iniciative »Maribor ZA sk8park« in predsednik Rolkarske zveze Slovenije Iztok Šumatić. Potencial urbanega športa z mariborskim skate parkom se torej razvija v pravi smeri, dodaja predsednik Rolkarske zveze Slovenije Iztok Šumatić. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Prihodnjo sredo preverimo, kako napreduje prenova mestne tržnice na Ptuju.
Miha Šalehar se oglaša iz Amsterdama in potrjuje govorice: izvirna slovenska serija končno na Netflixu.
V nedeljskem večeru smo se odpravili po nenavadnih krajih - recimo v muzej gorčice v Wisconsinu, ki ga je ustanovil nekdanji pravnik Barry Levenson. Barry je začel gorčice zbirati leta 1986, za to pa naj bi bil kriv poraz bejzbolske ekipe Boston Red Sox, za katero navija. Vse skupaj se je začelo kot hobi, ki je nato leta 1991 prerasel v poklic, saj je imel Barry nenadoma doma zbirko te oker specialitete. Tako vneto jih je kupoval - semena, namaze … kar koli. Samo da je gorčica. In iz nekaj takratnih kozarcev se je zbirka razširila v zavidljivo število. "Mi imamo največjo svetovno zbirko goričic, več kot 6000 različnih vrst jih najdete v našem muzeju, in to z vsega sveta. Dve sta tudi iz Slovenije - ena je od Kolinske, druga od Naturete," - Barry Levenson Poleg gradu Alnwick v Veliki Britaniji pa stoji poseben vrt, poln vodnjakov, vodnih skulptur in ene velike posebnosti - več kot sto strupenih rastlin. Trevor Jones je tamkajšnji glavni vrtnar in pravi, da bolj ko so groteskne podrobnosti o smrtih z zastrupitvijo, bolj so ljudje navdušeni. "Recimo opojno kaduljo so v Veliki Britaniji prepovedali prodajati. To je halucinogena rastlina, mladostniki so poznali njene učinke, iz njenih listov so tako kuhali čaj. Ko so spili ta čaj, so mislili, da lahko letijo. Veliko otrok je tako šlo na mostove nad avtocesto in skočilo dol, misleč, da znajo leteti. Ampak so skočili v smrt," - Trevor Jones
Plesala je z Justinom Bieberjem, koreografirala lasvegaške nastope Britney Spears, Willu Smithu pripravila koreografijo na lanskem svetovnem prvenstvu v nogometu v Rusiji, a kljub sodelovanju s svetovnimi zvezdniki pravi, da jo bolj veseli, ko dela z nezvezdniki. “Lahko me zbudite sredi noči in vam bom to odgovorila. Če nekomu pomagam z učenjem, da doseže svoj cilj, to je veliko več kot koreografiranje za nekatere zvezdnike.” Svetovno znana plesalka in koreografinja Nika Kljun je prava garačka, v Slovenijo pride dvakrat na leto, na prste obeh rok pa lahko prešteje, koliko dni je delala v svojem življenju.
Facebook je na svojih strežnikih hranil gesla uporabnikov Facebooka, Instagrama in aplikacije Facebook Lite. Notranja revizija je pokazala, da do gesel ni dostopal nihče, a je previdnost vseeno upravičena. Kako se je to sploh zgodilo, kakšno je tveganje in kaj je dobro geslo, bo povedal Gorazd Božič, vodja nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT.
Naša največja raziskovalna ustanova Inštitut Jožefa Stefana ta teden zaznamuje 70 let delovanja, kar so in še bodo pospremili s številnimi predavanji, razstavami in še čim. Na sinočnji slavnostni akademiji v Cankarjevem domu so med drugim podelili zlat znak Jožefa Stefana, ki ga prejmejo avtorji najodmevnejših doktoratov, podeljenih v Sloveniji v preteklih treh letih. Direktor inštituta Jadran Lenarčič je med drugim poudaril, da letošnje praznovanje posvečajo “mladim, njihovi robotizirani prihodnosti ter odločilni vlogi znanosti in naprednih tehnologij pri humanizaciji in napredku družbe“. Kot zanimivost – na oder so v vlogi moderatorja dogodka postavili kar robota, ki ga je iz ozadja nadzorovala veččlanska ekipa.
Kako pomembno je pametno ravnanje z energijo v mestih, se zavedajo tudi v mestni občini Velenje. V okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, so se odločili za spodbujanje energetske učinkovitosti in popolnoma prenovili nekaj stanovanjskih objektov v njihovi lasti. Več je Borisu Žgajnarju povedala višja svetovalka na uradu za razvoj in investicije mestne občine Velenje, Blaženka Čujež. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Prihodnjo sredo se odpravljamo v Maribor, kjer nastaja največji skate park v Sloveniji.
Robert Kranjec se je po 22 letih nastopanja v svetovnem pokalu poslovil od tekmovalnega skakanja. Slovo v Planici je bilo čustveno. “Hvaležen sem ekipi, ki mi je dala priložnost, da se poslovim v Planici. To bom najbolj pogrešal – biti s fanti in se zabavati. Vsakemu sem vedno privoščil vsak uspeh.” V prvem intervjuju po slovesu od navijačev se je z njim pogovarjal Boštjan Reberšak.
Voznik Jure se v soboto poda na letalnico že ob treh ponoči. V dolini pod Poncami je med prvimi, ob njem je le še njegov navigator Tomaž, ki mu pomaga z usmerjanjem, da je letalnica najbolje urejena. Njuno delo je odvisno tudi od vremena, predvsem od temperatur in zamrznjenosti snega. Predvsem pa sta odvisna od jeklenice. Ki se kdaj tudi strga.
Danila Hradil Kuplen se je pogovarjala s pripovedovalko zgodb v najžlahtnejšem pomenu besede Špelo Frlic.
Malo zgradb je v Ljubljani tako poznanih kot je Cukrarna. Od industrijske revolucije do danes so jo zaznamovali številni požari, umetniška gibanja in propadanje zadnjih desetletij… Nekdanja rafinerija sladkorja je zdaj vendarle dočakala začetek resne prenove. V okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, so se lotili obsežnega projekta. Več je Borisu Žgajnarju povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubjane, Blaž Peršin. Dve leti torej do otvoritve prenovljene Cukrarne kjer bomo, kot je povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubjane Blaž Peršin, lahko doživeli prostor novega centra za sodobno umetnost v povsem novi, drugačni dimenziji. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Prihodnjo sredo preverimo, kakšne spremembe so se na področju energijske učinkovitosti zgodile v Velenju.
Neveljaven email naslov