Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hitrost in intenzivnost, s katerima je prišlo do vojne v Ukrajini, sta sprožili tudi veliko potrebo po humanitarni pomoči. Na poziv Ukrajine in drugih držav, ki že sprejemajo begunce, se je odzvala tudi Slovenija. Vlada je prek različnih mehanizmov že namenila materialno in finančno pomoč, odzvali pa so se tudi prebivalci. Kako je mogoče pomagati, kakšne so pasti pomoči manj znanim organizacijam ali samoorganiziranim skupinam?
Kako je mogoče pomagati, kakšne so pasti pomoči manj znanim organizacijam ali samoorganiziranim skupinam?
Hitrost in intenzivnost, s katerima je prišlo do vojne v Ukrajini, sta sprožili tudi veliko potrebo po humanitarni pomoči. Na poziv Ukrajine in drugih držav, ki že sprejemajo begunce, se je odzvala tudi Slovenija. Vlada je prek različnih mehanizmov že namenila materialno in finančno pomoč, odzvali pa so se tudi prebivalci. Ker je situacija še zelo nepredvidljiva, so večje mednarodne humanitarne organizacije najprej pozvale k donaciji finančnih sredstev. Na posebnih računih finančno pomoč zbirajo Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas, Unicef in tudi Adra.
Pri Slovenski Karitas bodo še ta teden začeli zbirati tudi materialno pomoč, objavili bodo seznam potrebščin in lokacij po vsej Sloveniji, kjer bodo pomoč sprejemali.
Zbrana pomoč bo namenjena tako prebivalstvu v Ukrajini kot tistim, ki so se od tam že umaknili, begunci pa so tudi že v Sloveniji. Na Slovenski filantropiji so se za zdaj odločili za nekoliko drugačen pristop. Prek informativnega vprašalnika lahko sporočite, ali ste pripravljeni nuditi finančno ali materialno pomoč, pomagati kot prostovoljec, prevajalec ali nuditi nastanitveno pomoč.
Pomoč se zbira tudi v manjših skupinah in na pobudo posameznikov oziroma podjetij. Ker je težko preveriti, kdo vse se je odločil pomagati, predvsem pa, kako učinkovite so povezave z Ukrajino in posledično, kako verodostojne so možnosti za dostavo pomoči, smo se obrnili na ukrajinsko ambasado v Ljubljani. Tam so nas napotili na neformalno združenje v Sloveniji živečih Ukrajincev, ki prav v sodelovanju z ambasado lahko zagotovi, da bo zbrana pomoč lahko prešla ukrajinsko mejo.
Najnovejše in zanesljive informacije glede pomoči Ukrajini bodo zbrane v Facebook skupini Slovenska pomoč Ukrajini. Finančno pomoč lahko nakažete na preverjen račun ukrajinske nacionalne banke.
Prek Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je vzpostavljena posebno telefonska številka, na kateri vam odgovorijo na vse informacije o pomoči, ki jo Republika Slovenija nudi beguncem iz Ukrajine. Pokličete lahko tudi tisti, ki ste pomoč pripravljeni nuditi. Telefonska številka je 040 853 421.
Hitrost in intenzivnost, s katerima je prišlo do vojne v Ukrajini, sta sprožili tudi veliko potrebo po humanitarni pomoči. Na poziv Ukrajine in drugih držav, ki že sprejemajo begunce, se je odzvala tudi Slovenija. Vlada je prek različnih mehanizmov že namenila materialno in finančno pomoč, odzvali pa so se tudi prebivalci. Kako je mogoče pomagati, kakšne so pasti pomoči manj znanim organizacijam ali samoorganiziranim skupinam?
Kako je mogoče pomagati, kakšne so pasti pomoči manj znanim organizacijam ali samoorganiziranim skupinam?
Hitrost in intenzivnost, s katerima je prišlo do vojne v Ukrajini, sta sprožili tudi veliko potrebo po humanitarni pomoči. Na poziv Ukrajine in drugih držav, ki že sprejemajo begunce, se je odzvala tudi Slovenija. Vlada je prek različnih mehanizmov že namenila materialno in finančno pomoč, odzvali pa so se tudi prebivalci. Ker je situacija še zelo nepredvidljiva, so večje mednarodne humanitarne organizacije najprej pozvale k donaciji finančnih sredstev. Na posebnih računih finančno pomoč zbirajo Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas, Unicef in tudi Adra.
Pri Slovenski Karitas bodo še ta teden začeli zbirati tudi materialno pomoč, objavili bodo seznam potrebščin in lokacij po vsej Sloveniji, kjer bodo pomoč sprejemali.
Zbrana pomoč bo namenjena tako prebivalstvu v Ukrajini kot tistim, ki so se od tam že umaknili, begunci pa so tudi že v Sloveniji. Na Slovenski filantropiji so se za zdaj odločili za nekoliko drugačen pristop. Prek informativnega vprašalnika lahko sporočite, ali ste pripravljeni nuditi finančno ali materialno pomoč, pomagati kot prostovoljec, prevajalec ali nuditi nastanitveno pomoč.
Pomoč se zbira tudi v manjših skupinah in na pobudo posameznikov oziroma podjetij. Ker je težko preveriti, kdo vse se je odločil pomagati, predvsem pa, kako učinkovite so povezave z Ukrajino in posledično, kako verodostojne so možnosti za dostavo pomoči, smo se obrnili na ukrajinsko ambasado v Ljubljani. Tam so nas napotili na neformalno združenje v Sloveniji živečih Ukrajincev, ki prav v sodelovanju z ambasado lahko zagotovi, da bo zbrana pomoč lahko prešla ukrajinsko mejo.
Najnovejše in zanesljive informacije glede pomoči Ukrajini bodo zbrane v Facebook skupini Slovenska pomoč Ukrajini. Finančno pomoč lahko nakažete na preverjen račun ukrajinske nacionalne banke.
Prek Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je vzpostavljena posebno telefonska številka, na kateri vam odgovorijo na vse informacije o pomoči, ki jo Republika Slovenija nudi beguncem iz Ukrajine. Pokličete lahko tudi tisti, ki ste pomoč pripravljeni nuditi. Telefonska številka je 040 853 421.
Zakaj nam je neka glasba všeč, druga pa ne? Kako to, da v letu 2019 nihče več ne zna napisati dobrega komada? Zakaj nova glasba ne zveni tako dobro kot "ta stara"? To so bila izhodišča, ki pa so nas pripeljala na nasprotni breg, do poslušalcev. Smo ljudje kdaj prestari za odkrivanje in sprejemanje nove glasbe?
Okoljske organizacije so doživele že več različnih zahtev s strani odvetniških pisarn. Barbara Kvarc iz društva za sonaraven razvoj Focus opiše grožnjo, ki so jo doživele organizatorice kampanje proti TEŠ 6.
“Rdeča črta, ki nastane na obrisu tibetanskih vrhov ob sončnem vzhodu, je kot droga. Zato se vračaš tja, pa tudi če to doživiš vsakih pet let,” tako je Davo Karničar opisal jutro pred vzponom na najvišji vrh sveta, s katerega se je kot prvi Zemljan spustil s smučmi. Poslušajte posnetek intervjuja iz leta 2000.
Med tednom športa smo se na Valu 202 pomerili v širši javnosti precej neznanem športu - nogometnem golfu. Igra je bolj podobna minigolfu kot nogometu, igrišče na treh hektarjih travnatih površin pa res zelo spominja na igrišče za golf. In na tem igrišču smo se tudi preizkusili. Tako zveni ta bolj družabna kot športna igra.
Zdaj že nekdanji dopisnik časnika Delo s Primorske Boris Šuligoj po 40 letih še vedno redno prihaja v koprsko redakcijo, kljub temu da tam že sedi njegova naslednica. Po 40 letih rednega pisanja se mu je težko kar tako odpovedati. V teh letih je postal eden izmed osrednjih novinarskih poznavalcev primorskega področja, kar je prepletal tako z zunanjepolitičnimi temami kot kulturnimi. Kako po toliko letih vidi Primorsko, Slovenijo, Evropo in svet?
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V mestnem albumu se kot velika družina nabirajo Slovenjegradčanke in Slovenjegradčani. Okoli 400 jih je doslej fotografirala domačinka Katja Goljat, ki je sinoči zaključila z zadnjim fotografiranjem v improviziranem studiu na naslovu Glavni trg 24. Tako so v albumu, kamor po vsakem fotografiranju nalepi nastale portrete, že več županov, župnik, mestni posebneži in povsem običajni meščani, učiteljice joge in petja, gospodinje, odvetniki, novinarke in novinarji, skratka, različni prebivalci, ki tvorijo mesto.
Jutri se na otoku Lido zaključuje 76. Beneški filmski festival. Mostra 2019 je v desetih dneh na svoj filmski zemljevid razgrnila več kot 100 filmskih novitet vseh filmskih žanrov. V glavnem tekmovalnem programu smo lahko videli kar nekaj mojstrskih presežkov.
Pomembnejši del odraščanja so odločitve za prihodnost. Z njimi se soočamo že kot otroci, od najstniških let do odraslosti pa se njihovo število le še povečuje. Odločitve so lahko zelo težavne in marsikdo bi si upal priznati, da je med odraščanjem zaradi njih nemalokrat doživel stres. Dodatno breme na pleča svojih otrok pa pogosto prispevajo kar starši sami, ki jim odrejajo dodatne dejavnosti in pritiskajo nanje, da bi zadovoljili svoja pričakovanja glede idealnega otroka.
O tem, ali se za odstranjevanjem prikazovanja števila všečkov res skriva skrb za duševno zdravje uporabnikov ali razlogi tičijo kje drugje, odgovarjata dr. Jernej Amon Prodnik in Maša Butara.
Andrej je izbrskal priredbe uspešnic z letnico 2019, ki ne povzročajo bolečine v ušesih in kolkih.
Pogovor s Svetlano Zakharovo, eno izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta.
Da ne bodo v središču pozornosti samo fantje in nogometni klub Mura, ki sicer slovi po zvestih navijačih, sta se na Valu 202 iz terenskega studia v Murski Soboti oglasili nogometašici Tjaša in Sara.
Daniel Sukič, ki se je sicer rodil v Kanadi, se je priselil na Goričko in pravi, da je pravi Prekmurec. Kuhar po poklicu, z nabrušenim jezikom in občutkom za prebujanje okušalnih brbončic.
Končal je eno najboljših kanadskih univerz na področju inovacij, dobro leto živel v Los Angelesu, šest mesecev tudi v Ljubljani. Zakaj je izbral ravno Mursko Soboto?
Dobri ljudje, odlična hrana, neskončna ravnica. Prekmurje ob 100 obletnici priključitve matičnemu narodu izpostavljamo tudi na Valu 202.
Komik, voditelj, predvsem pa kulinarični mojster Boštjan Napotnik - Napo za poletni sprehod po gozdu svetuje poslušanje podcasta z vprašanji in odgovori za kulinarične zagate Milk Street.
Po krščanskem izročilu pohlep velja za enega izmed sedmih smrtnih grehov. Če so se ga davno nekoč ljudje sramovali, pa naj bi že nekaj časa veljal tudi kot vrlina in predvsem pot k uspehu. O tem, kako močno je pohlep zarezan v današnjo družbo in na kakšen način vpliva nanjo, razmišljajo duhovnik Branko Cestnik, pisatelj Miha Mazzini, gledališka režiserka Ivana Djilas in pesnik Ahmed Burić. Z njimi se je pogovarjal Gašper Andrinek.
20. maja je ves svet poročal o trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko. Huawei naj bi ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Kmalu potem so ZDA dogovor o prepovedi poslovanja s Huaweiem preložili za 90 dni, pred tednom pa so ga znova podaljšali za 90 dni. Kaj se bo zgodilo novembra letos, si ne upa napovedati nihče, je pa jasno, da trgovinska vojna v ospredje postavlja tudi usodo naših digitalnih življenj, ki so močno povezana s tujimi podjetji.
Neveljaven email naslov