Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hitrost in intenzivnost, s katerima je prišlo do vojne v Ukrajini, sta sprožili tudi veliko potrebo po humanitarni pomoči. Na poziv Ukrajine in drugih držav, ki že sprejemajo begunce, se je odzvala tudi Slovenija. Vlada je prek različnih mehanizmov že namenila materialno in finančno pomoč, odzvali pa so se tudi prebivalci. Kako je mogoče pomagati, kakšne so pasti pomoči manj znanim organizacijam ali samoorganiziranim skupinam?
Kako je mogoče pomagati, kakšne so pasti pomoči manj znanim organizacijam ali samoorganiziranim skupinam?
Hitrost in intenzivnost, s katerima je prišlo do vojne v Ukrajini, sta sprožili tudi veliko potrebo po humanitarni pomoči. Na poziv Ukrajine in drugih držav, ki že sprejemajo begunce, se je odzvala tudi Slovenija. Vlada je prek različnih mehanizmov že namenila materialno in finančno pomoč, odzvali pa so se tudi prebivalci. Ker je situacija še zelo nepredvidljiva, so večje mednarodne humanitarne organizacije najprej pozvale k donaciji finančnih sredstev. Na posebnih računih finančno pomoč zbirajo Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas, Unicef in tudi Adra.
Pri Slovenski Karitas bodo še ta teden začeli zbirati tudi materialno pomoč, objavili bodo seznam potrebščin in lokacij po vsej Sloveniji, kjer bodo pomoč sprejemali.
Zbrana pomoč bo namenjena tako prebivalstvu v Ukrajini kot tistim, ki so se od tam že umaknili, begunci pa so tudi že v Sloveniji. Na Slovenski filantropiji so se za zdaj odločili za nekoliko drugačen pristop. Prek informativnega vprašalnika lahko sporočite, ali ste pripravljeni nuditi finančno ali materialno pomoč, pomagati kot prostovoljec, prevajalec ali nuditi nastanitveno pomoč.
Pomoč se zbira tudi v manjših skupinah in na pobudo posameznikov oziroma podjetij. Ker je težko preveriti, kdo vse se je odločil pomagati, predvsem pa, kako učinkovite so povezave z Ukrajino in posledično, kako verodostojne so možnosti za dostavo pomoči, smo se obrnili na ukrajinsko ambasado v Ljubljani. Tam so nas napotili na neformalno združenje v Sloveniji živečih Ukrajincev, ki prav v sodelovanju z ambasado lahko zagotovi, da bo zbrana pomoč lahko prešla ukrajinsko mejo.
Najnovejše in zanesljive informacije glede pomoči Ukrajini bodo zbrane v Facebook skupini Slovenska pomoč Ukrajini. Finančno pomoč lahko nakažete na preverjen račun ukrajinske nacionalne banke.
Prek Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je vzpostavljena posebno telefonska številka, na kateri vam odgovorijo na vse informacije o pomoči, ki jo Republika Slovenija nudi beguncem iz Ukrajine. Pokličete lahko tudi tisti, ki ste pomoč pripravljeni nuditi. Telefonska številka je 040 853 421.
Hitrost in intenzivnost, s katerima je prišlo do vojne v Ukrajini, sta sprožili tudi veliko potrebo po humanitarni pomoči. Na poziv Ukrajine in drugih držav, ki že sprejemajo begunce, se je odzvala tudi Slovenija. Vlada je prek različnih mehanizmov že namenila materialno in finančno pomoč, odzvali pa so se tudi prebivalci. Kako je mogoče pomagati, kakšne so pasti pomoči manj znanim organizacijam ali samoorganiziranim skupinam?
Kako je mogoče pomagati, kakšne so pasti pomoči manj znanim organizacijam ali samoorganiziranim skupinam?
Hitrost in intenzivnost, s katerima je prišlo do vojne v Ukrajini, sta sprožili tudi veliko potrebo po humanitarni pomoči. Na poziv Ukrajine in drugih držav, ki že sprejemajo begunce, se je odzvala tudi Slovenija. Vlada je prek različnih mehanizmov že namenila materialno in finančno pomoč, odzvali pa so se tudi prebivalci. Ker je situacija še zelo nepredvidljiva, so večje mednarodne humanitarne organizacije najprej pozvale k donaciji finančnih sredstev. Na posebnih računih finančno pomoč zbirajo Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas, Unicef in tudi Adra.
Pri Slovenski Karitas bodo še ta teden začeli zbirati tudi materialno pomoč, objavili bodo seznam potrebščin in lokacij po vsej Sloveniji, kjer bodo pomoč sprejemali.
Zbrana pomoč bo namenjena tako prebivalstvu v Ukrajini kot tistim, ki so se od tam že umaknili, begunci pa so tudi že v Sloveniji. Na Slovenski filantropiji so se za zdaj odločili za nekoliko drugačen pristop. Prek informativnega vprašalnika lahko sporočite, ali ste pripravljeni nuditi finančno ali materialno pomoč, pomagati kot prostovoljec, prevajalec ali nuditi nastanitveno pomoč.
Pomoč se zbira tudi v manjših skupinah in na pobudo posameznikov oziroma podjetij. Ker je težko preveriti, kdo vse se je odločil pomagati, predvsem pa, kako učinkovite so povezave z Ukrajino in posledično, kako verodostojne so možnosti za dostavo pomoči, smo se obrnili na ukrajinsko ambasado v Ljubljani. Tam so nas napotili na neformalno združenje v Sloveniji živečih Ukrajincev, ki prav v sodelovanju z ambasado lahko zagotovi, da bo zbrana pomoč lahko prešla ukrajinsko mejo.
Najnovejše in zanesljive informacije glede pomoči Ukrajini bodo zbrane v Facebook skupini Slovenska pomoč Ukrajini. Finančno pomoč lahko nakažete na preverjen račun ukrajinske nacionalne banke.
Prek Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je vzpostavljena posebno telefonska številka, na kateri vam odgovorijo na vse informacije o pomoči, ki jo Republika Slovenija nudi beguncem iz Ukrajine. Pokličete lahko tudi tisti, ki ste pomoč pripravljeni nuditi. Telefonska številka je 040 853 421.
V sredini junija se je naša radijska streha prelevila v prav posebno mesto, kjer smo lahko s teleskopi opazovali ta naš srebrni naravni satelit. Na lep poletni večer, ravno po nevihti, je namreč Frekvenca X čisto na vrh naše radijske stavbe popeljala svoje prijatelje in zveste poslušalce, ki so lahko Lunine kraterje opazovali skoraj tako blizu, kot da bi bili na konicah njihovih prstov. Kako je bilo v družbi prvega Luninega krajca in astronoma Andreja Guština, v kratki in precej neformalni reportaži, ki jo je na mikrofon ujela Maja Ratej.
50 let od pristanka na Luni so zaznamovali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, kjer si je mogoče vse do konca leta ogledati razstavo o tem prelomnem dogodku s slovenskega vidika. Avtorji razstave so se poglobili v obširno poročanje takratnih medijev, spomine posameznih ljudi in prispevke Slovencev pri razvoju vesoljskih tehnologij. Kako je podvig vseh podvigov, kot so ga imenovali, odmeval poleti pred 50-imi leti, skozi pripoved soavtorice razstave Irene Marušič.
Na Valu 202 praznujemo pol stoletja od prelomnega koraka za človeštvo.
Smaal Tokk Primorska region's own gengsta raper je tudi to poletje dejaven: vadi, jamma z bendom in ustvarja komade za nov, tretji album, ki ga bo s singlom napovedal septembra. Kakšen je njegov namig za poletne dni?
Christina Lindberg je švedska igralka, nekdanji švedski greh in muza filmskega režiserja Quentina Tarantina. V Ljutomeru se je oglasila, ker so tam predvajali projekcijo iz tekmovalnega programa, njen novi film Črni krog, ki ga je režiral Adrian Garcia Bogliano. Christina Lindberg se je na tako na filmskih platnih pojavila po več kot tridesetih letih, od svoje velike uspešnice Thriller: A Cruel Picture.
Kaj je narobe z Youtubom, da obstaja Youtube Kids, aplikacija ki omogoča bolj varno in preprostejše raziskovanje videoposnetkov, ki so namenjeni otrokom? Kaj vse otroci lahko najdejo na spletu, zakaj se moramo o tem pogovarjati in zakaj podjetja s tem spopadati? Na vprašanja podkasta Odbita do bita je odgovarjal tehnološki novinar Lenart J. Kučić.
Jerneja Ferlež vam v branje priporoča kriminalko Mirta Komela Medsočje, Peter Rezman pa s kresnikom nagrajeni roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjigo Venedikta Vasiljeviča Jerofejeva Moskva–Petuški.
Kam vas na izlet pošilja pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman - Roza?
Tjaša Ristič je doma iz Kranja in je ena najboljših slovenskih karateistk, ki si morda lahko obeta nastop tudi na naslednjih poletnih olimpijskih igrah.
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano. O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, so razmišljali udeleženci simpozija projekta PEOPLE.
Antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in strokovni sodelavec naše Frekvence X se veliko ukvarja tudi s preučevanjem obnašanja na družabnih omrežjih. Za kakovostnejše življenje tako priporoča tudi čiščenje naših pametnih naprav nepotrebnih aplikacij in branje knjige Digitalni minimalizem avtorja Cala Newporta. Ameriški znanstvenik pametne telefone in družabna omrežja primerja s cigaretami, kdor jih je kadil na začetku, je bil moderen in šik, ko so kadili vsi, pa se je kajenje izkazalo za nezdravo početje.
Glasbenica Senidah je včeraj nastopila na odru Fusion festivala Exit in povzročila evforijo pod odrom. V črnem kombinezonu vidno prevelike konfekcije in z masko na ustih je brez cenzure ogrela in pregrela ozračje. Feni so poznali vse njene komade, prepevali so uspešnice, kot sta Sladjana in Mišići … in zdi se, da je po osvojitvi slovenske scene zdaj dokončno osvojila tudi Srbijo in celoten Balkan. Kar niti ne preseneča. Senidah v vsak nastop vloži ogromno energije, tudi slava na Balkanu ni prišla čez noč.
Nik Škrlec je poskušal preseči Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo. Za podiranje rekorda se je odločil, ker si je od nekdaj želel imeti neki Guinnessov rekord in ga je pritegnil presek spretnosti, ki jih potrebuje pri tej disciplini. Ta namreč zahteva popolno pripravljenost v potapljaškem smislu, hkrati pa tudi nasprotno: zelo hitre in bistre misli.
Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste-Polje ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo, oblikujejo računalniške igre in pišejo programske kode.
Neveljaven email naslov