Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekologi brez meja so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju vprašanja zavržene hrane. Pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev.
Pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane Ekologi brez meja razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev
V nedeljo, 24. aprila, bomo v Sloveniji zaznamovali slovenski dan brez zavržene hrane. Prvič smo ga prejšnje leto, namen tega dne pa je, da vsak zase pred nakupom razmisli, ali nakupuje preudarno in tako zavrže čim manj oziroma če se le da nič hrane. Po podatkih Statističnega urada iz leta 2018 v Sloveniji vsak prebivalec letno po nepotrebnem zavrže okrog 13 kg užitnih živil. Od približno 141.000 ton hrane, kolikor v Sloveniji skupno pristane med odpadki, je skoraj 40 odstotkov še užitne. Več pa so nam povedali Ekologi brez meja, ki so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju vprašanja zavržene hrane. Če povzamemo, naše prehranjevalne navade so se spremenile, z njimi pa tudi rešitve za manj zavržkov.
"Zmanjševanje količin zavržene hrane je eden izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje našega okoljskega odtisa. Reševanje hrane je zelo pomembno. Zavedati se moramo, da kar tretjino vse hrane zavržemo. S tem pa zavržemo tretjino vseh pridelovalnih površin, vode in energije. Navsezadnje pa zavržemo tudi svoj denar, ki ga vložimo v pridelavo te hrane." – Katja Streš, predsednica
Ekologi brez meja so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju vprašanja zavržene hrane. Pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev.
Pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane Ekologi brez meja razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev
V nedeljo, 24. aprila, bomo v Sloveniji zaznamovali slovenski dan brez zavržene hrane. Prvič smo ga prejšnje leto, namen tega dne pa je, da vsak zase pred nakupom razmisli, ali nakupuje preudarno in tako zavrže čim manj oziroma če se le da nič hrane. Po podatkih Statističnega urada iz leta 2018 v Sloveniji vsak prebivalec letno po nepotrebnem zavrže okrog 13 kg užitnih živil. Od približno 141.000 ton hrane, kolikor v Sloveniji skupno pristane med odpadki, je skoraj 40 odstotkov še užitne. Več pa so nam povedali Ekologi brez meja, ki so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju vprašanja zavržene hrane. Če povzamemo, naše prehranjevalne navade so se spremenile, z njimi pa tudi rešitve za manj zavržkov.
"Zmanjševanje količin zavržene hrane je eden izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje našega okoljskega odtisa. Reševanje hrane je zelo pomembno. Zavedati se moramo, da kar tretjino vse hrane zavržemo. S tem pa zavržemo tretjino vseh pridelovalnih površin, vode in energije. Navsezadnje pa zavržemo tudi svoj denar, ki ga vložimo v pridelavo te hrane." – Katja Streš, predsednica
Anja Hlača Ferjančič in Boštjan Reberšak razmišljata o evropskih podprvakih in slovenski odbojki ter predstavljata ozadja športnega poročevalstva.
Oddaja Ožigosano predstavlja glasbene novosti indie popa in rocka, kakšno akustično zadevo, predvsem pa muziko, ki je na lestvicah večinoma ne najdemo, a ima vseeno hitovski potencial.
Čeprav je reševanje življenja smrtno resna zadeva, je ne smemo jemati smrtno resno. Sploh pri promociji oživljanja in motiviranju ljudi, naj pristopijo k človeku s srčnim zastojem največkrat s humorjem naredimo več kot z morbidnimi oglasi. To so ugotovili tako v Angliji kot v ZDA, svoj lonček pa pristavljamo tudi v oddaji Sekunde rešujejo - kaj imajo skupnega angleški gangster, Golica, korejski komedijant in disko glasba. Pomembno vlogo pri reševanju življenj ob srčnem zastoju. Miha Švalj.
Koga tožiti, če vaš mulc pade z mokre gugalnice in si zlomi zapestje, ali če vam spodrsne na gasilski veselici in se prekucnete čez cvetlično korito? Mihi v debati s poslušalci torkovih nebuloz.
O koncertu angleškega poeta in rock pevca v Londonu pred dnevi bi zmogel napisati tudi krepko predolg esej in v njem v neskončnost primerjati pisano paleto občutij in opazk. Vse kaj drugače pa je vtise strniti v oceno, ki bo hkrati vabilo na ta resnično zelo posebni glasbeni dogodek. Zato je nemara bolje, da začnem pri koncu. Ocenjuje Matjaž Ambrožič.
O koncertu angleškega poeta in rock pevca v Londonu pred dnevi bi zmogel napisati tudi krepko predolg esej in v njem v neskončnost primerjati pisano paleto občutij in opazk. Vse kaj drugače pa je vtise strniti v oceno, ki bo hkrati vabilo na ta resnično zelo posebni glasbeni dogodek. Zato je nemara bolje, da začnem pri koncu. Ocenjuje Matjaž Ambrožič.
Big Foot Mama so v razprodani dvorani Stožice praznovali 25-letnico obstoja skupine. “Zmaga za vse,” je po legendarnem koncertu s hripavim glasom povedal pevec skupine Grega Skočir. O Big Foot Mami so v reportaži za Val 202 govorili še: Neisha, Peter Lovšin, Mark Čuček, Jure Longyka, Alya, Nina Key, Tomi Meglič in Gušti.
Miha je zjutraj koloniziral Mars s Slovenci. Poslati je bilo treba najboljše, saj preteklosti tam ni.
Crosby Stills & Nash, Hammersmith Odeon/Eventim Apollo, 12. septembra 2015. Recenzira Matjaž Ambrožič.
Kako utišati preglasnega soseda? In kdo to sploh je? V torkovih nebulozah z Mihijem.
Katere medijske vsebine so sporne? In ali bi jih morali še bolj regulirati?
Katere medijske vsebine so sporne? In ali bi jih morali še bolj regulirati?
Skupina Duran Duran sodi med najpomembnejše predstavnice otoškega novoromantičnega vala iz osemdesetih let. Njeni člani so vedno znali vešče kombinirati prijetno nalezljive pesmi, inovativne aranžmaje ter bleščeče vokale. Na štirinajsti plošči Paper Gods so spet poskrbeli za zanimivo in kakovostno glasbeno zgodbo. Štirinajsti studijski album skupine Duran Duran bo zagotovo podaljšal njihovo življenjsko dobo, njegova glavna odlika pa je tudi ta, da so bili pri njenem ustvarjanju člani skupine odprti za sodelovanja z mlajšimi sodelavci.
Navijaško mnenje v nogometu ne šteje nič več, razmišlja Marko Radmilovič. Pri košarki zadeve še niso tako stroge.
Marko Radmilovič se v košarkarski glosi ukvarja z vročo afero - vročo tudi zato, ker bi potencialno lahko vsebovala poljub dveh premierjev.
Kdo naj ureja vašo živo mejo na sosedovi strani? Mihi s poslušalci v nebulozah ob 8h.
Neveljaven email naslov