Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta, tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja, postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec. Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu Velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot osebe. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
Pogovor z avtorjem knjige Tujost kapitala dr. Primožem Krašovcem: Zakaj v kapitalizmu odvečnost človeštva narašča?
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec.
Krašovec ocenjuje, da je s perspektive kapitala odvečna kakšna tretjina človeštva, se pravi večina prebivalstva podsaharske Afrike, tudi nekaterih drugih delov sveta.
"Epidemija je bila sociološko zanimiva, ker smo imeli od zelo arhaičnih ukrepov, kot je bila izolacija okuženih, ki jo lahko primerjamo s srednjeveškim izgonom gobavcev iz mest, do karantene, kar je zgodnje moderni ukrep, izvira pa že iz 16., 17. stoletja, pa vse do za družbo nadzora bolj značilnih, bolj fluidnih oblik, kar je bilo zelo pogosto v vzhodni Aziji, kot je zaznavanje okuženih ob pomoči visoke tehnologije in sledenju njihovemu gibanju."
Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot ljudje. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta, tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja, postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec. Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu Velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot osebe. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
Pogovor z avtorjem knjige Tujost kapitala dr. Primožem Krašovcem: Zakaj v kapitalizmu odvečnost človeštva narašča?
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec.
Krašovec ocenjuje, da je s perspektive kapitala odvečna kakšna tretjina človeštva, se pravi večina prebivalstva podsaharske Afrike, tudi nekaterih drugih delov sveta.
"Epidemija je bila sociološko zanimiva, ker smo imeli od zelo arhaičnih ukrepov, kot je bila izolacija okuženih, ki jo lahko primerjamo s srednjeveškim izgonom gobavcev iz mest, do karantene, kar je zgodnje moderni ukrep, izvira pa že iz 16., 17. stoletja, pa vse do za družbo nadzora bolj značilnih, bolj fluidnih oblik, kar je bilo zelo pogosto v vzhodni Aziji, kot je zaznavanje okuženih ob pomoči visoke tehnologije in sledenju njihovemu gibanju."
Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot ljudje. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
Kaj ljudi iz pokoja vleče na položaj ministrov? Ali je prišel čas, da v Sloveniji uvedemo gerontokracijo? Na ta vprašanja Mihi iskal odgovore s poslušalci jutrnajih nebuloz.
Happy Ol McWeasel je sedemčlanska štajerska zasedba, ki navdušuje s keltskim punk rockom. Pred dvema letoma so izdali prvenec No Offense, s katerim so letos okužili tudi Japonce ter ga za njihov trg izdali ponovno.
Enostavno, a pazite, ker je pa na koncu past: Ali naj država še plačuje glasbeno šolo?
Karmakoma so nas v začetku leta pritegnili s prvencem Imagionation & Mechanical Metamorphoses, navdušujejo pa tudi z energičnimi nastopi v živo.
Mihi je že zgodaj zjutraj skušal ugotoviti, zakaj tako radi spremljamo resničnostne šove.
V kantavtorski glasbeni zvrsti je bil pri nas med naprednejšimi. Tomaž Pengov, ki je tiho “odpotoval” februarja letos, se je z vinilno izdajo Odpotovanja (bilo je v začetku sedemdesetih), zapisal kot prvi glasbeni ustvarjalec z objavljenim kantavtorskim albumom v nekdanji skupni državi. Tako veličastni so bili njegovi glasbeni začetki. In prav takšna so bila vsa nadaljna Pengovova glasbena dejanja. A ne le glasbena.
Mihi se je zjutraj s poslušalci spraševal, zakaj uvajamo davek na sladke pijače - res hoče država, da spijemo manj in smo zdravi pa s tem ne napolnimo proračuna? Ali je morda obratno?
V kantavtorski glasbeni zvrsti je bil pri nas med naprednejšimi. Tomaž Pengov, ki je tiho “odpotoval” februarja letos, se je z vinilno izdajo Odpotovanja (bilo je v začetku sedemdesetih), zapisal kot prvi glasbeni ustvarjalec z objavljenim kantavtorskim albumom v nekdanji skupni državi. Tako veličastni so bili njegovi glasbeni začetki. In prav takšna so bila vsa nadaljna Pengovova glasbena dejanja. A ne le glasbena.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se tokrat koncentriramo izključno na nov, tretji album danskih Iceage. S ploščo Plowing Into the Field of Love so presenetili in presegli vsa pričakovanja. Prerasli so adolescentno infantilnost in postali zrela zasedba, ki piše in igra nevarne, blatne, zakajene, a popolne rock komade. V tretjem delu bodo v prvem planu dekleta. Olivia Louvel ima že 5.album z naslovom Beauty Sleep. Dve norveški pevki, Jenny Hval in Susanna sta združili moči na albumu Meshes Of Voice. S tretjim solističnim albumom se predstavlja Laetitia Sadier, nekdaj prvi glas skupine Stereolab. Poslušamo torej izbor z albuma Something Shines.
Maja Drobne je tri mesece kot prostovoljka prek Zavoda Voluntartiat preživela v Beninu. Z nami je delila svojo izkušnjo.
Promocijski koncert skupine Mi2 ob izdaji novega albuma Cela jeba v ljubljanski Cvetličarni.
Po lanskem premoru so ustvarjalke in ustvarjalci različnih glasbenih zvrsti v uredništvo za glasbo Vala 202 letos do 15. aprila znova pošiljali svoje pesmi za novo kompilacijo Imamo dobro glasbo. Prejeli smo več kot 170 prijav glasbenikov in skupin, ki so skupaj poslali približno 250 skladb. Žirija je med njimi izbrala štirinajst pesmi, ki sestavljajo šesto kompilacijo Imamo dobro glasbo – Val014. Kompilacija Val014 je že izšla pri ZKP RTV Slovenija, na koncertu v ljubljanski Cvetličarni pa so nastopili The Swingtones, Alkimija in Jardier.
Kaj je ebola? Se je kaj bojite? Ste pripravljeni na epidemijo? Na ta vprašanja je odgovore s poslušalci Miha Šalehar iskal v torkovem jutru na Valu 202.
5-članski kolektiv iz Podgurja je edina domača avtorska instrumentalna dub zasedba. Pri nas praktično brez konkurence pa vendar je vsak njihov izdelek presežek tako znotraj dub glasbe kot v širšem glasbeno ustvarjalnem in produkcijskem pogledu.
Tokrat v Aritmičnih Ana Pupedan. To ni ime in priimek dekleta. Je pivška glasbena skupina, ki v primorskem narečju pomeni uro ena popoldan.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo neverjetno produktivni rockovski imeni iz San Francisca in stari znanki Drugega vala, v zadnjem delu pa sami veterani.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo ameriški bend VAZ, ki ga tvorita člana tria Hammerhead in ki ga lahko ujamete v živo na ljubljanskem 24-urnem klubsko-koncertnem dogodku 24h Party People, na katerem se bo v 24 urah zvrstilo natančno 24 zasedb oziroma koncertov. V zadnjem delu nekaj retromanije, nekaj aktualnih izdaj.
V jutranjih nebulozah je Miha Šalehar s poslušalci razpravljal o potrošniških nategih - čudežni vodi, čokoladi za hujšanje pa margarini z okusom masla in mehčalcem z vonjem Provanse. Niso vsi nategi slabi, nekateri so prav ljubki.
Neveljaven email naslov