Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta, tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja, postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec. Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu Velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot osebe. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
Pogovor z avtorjem knjige Tujost kapitala dr. Primožem Krašovcem: Zakaj v kapitalizmu odvečnost človeštva narašča?
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec.
Krašovec ocenjuje, da je s perspektive kapitala odvečna kakšna tretjina človeštva, se pravi večina prebivalstva podsaharske Afrike, tudi nekaterih drugih delov sveta.
"Epidemija je bila sociološko zanimiva, ker smo imeli od zelo arhaičnih ukrepov, kot je bila izolacija okuženih, ki jo lahko primerjamo s srednjeveškim izgonom gobavcev iz mest, do karantene, kar je zgodnje moderni ukrep, izvira pa že iz 16., 17. stoletja, pa vse do za družbo nadzora bolj značilnih, bolj fluidnih oblik, kar je bilo zelo pogosto v vzhodni Aziji, kot je zaznavanje okuženih ob pomoči visoke tehnologije in sledenju njihovemu gibanju."
Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot ljudje. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta, tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja, postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec. Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu Velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot osebe. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
Pogovor z avtorjem knjige Tujost kapitala dr. Primožem Krašovcem: Zakaj v kapitalizmu odvečnost človeštva narašča?
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec.
Krašovec ocenjuje, da je s perspektive kapitala odvečna kakšna tretjina človeštva, se pravi večina prebivalstva podsaharske Afrike, tudi nekaterih drugih delov sveta.
"Epidemija je bila sociološko zanimiva, ker smo imeli od zelo arhaičnih ukrepov, kot je bila izolacija okuženih, ki jo lahko primerjamo s srednjeveškim izgonom gobavcev iz mest, do karantene, kar je zgodnje moderni ukrep, izvira pa že iz 16., 17. stoletja, pa vse do za družbo nadzora bolj značilnih, bolj fluidnih oblik, kar je bilo zelo pogosto v vzhodni Aziji, kot je zaznavanje okuženih ob pomoči visoke tehnologije in sledenju njihovemu gibanju."
Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot ljudje. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
Obstajajo nepomembne stvari, zelo nepomembne stvari in povsem nepomembne stvari, daleč za njih pa Slovenci uvrščamo varnostno razdaljo. Zakaj vozite direktno za zadkom vozila pred vami?
To pišem kot predstavnik ‘gamadi novinarske’, ki o begunski krizi poroča ‘pristransko’, širi ‘probegunsko propagando’ in ni dovolj ‘inteligentna’, da bi govorila o tem, da nas lahko otrok, ki pljuva kri, okuži s tuberkolozo, da večino pribežnikov sestavljajo moški, ki so lahko tudi ekonomski migranti, ali pa – še huje – infiltrirani predstavniki Islamske države ... Razmislek Gorazda Rečnika, interpretirata Lidija Hartman in Aleksander Golja
Mihi za prihodnje leto v času ljubljanskega maratona pripravlja vzporedni dogodek. Spročili ste mu svoje želje.
Anja Hlača Ferjančič in Boštjan Reberšak razmišljata o evropskih podprvakih in slovenski odbojki ter predstavljata ozadja športnega poročevalstva.
Oddaja Ožigosano predstavlja glasbene novosti indie popa in rocka, kakšno akustično zadevo, predvsem pa muziko, ki je na lestvicah večinoma ne najdemo, a ima vseeno hitovski potencial.
Čeprav je reševanje življenja smrtno resna zadeva, je ne smemo jemati smrtno resno. Sploh pri promociji oživljanja in motiviranju ljudi, naj pristopijo k človeku s srčnim zastojem največkrat s humorjem naredimo več kot z morbidnimi oglasi. To so ugotovili tako v Angliji kot v ZDA, svoj lonček pa pristavljamo tudi v oddaji Sekunde rešujejo - kaj imajo skupnega angleški gangster, Golica, korejski komedijant in disko glasba. Pomembno vlogo pri reševanju življenj ob srčnem zastoju. Miha Švalj.
Koga tožiti, če vaš mulc pade z mokre gugalnice in si zlomi zapestje, ali če vam spodrsne na gasilski veselici in se prekucnete čez cvetlično korito? Mihi v debati s poslušalci torkovih nebuloz.
O koncertu angleškega poeta in rock pevca v Londonu pred dnevi bi zmogel napisati tudi krepko predolg esej in v njem v neskončnost primerjati pisano paleto občutij in opazk. Vse kaj drugače pa je vtise strniti v oceno, ki bo hkrati vabilo na ta resnično zelo posebni glasbeni dogodek. Zato je nemara bolje, da začnem pri koncu. Ocenjuje Matjaž Ambrožič.
O koncertu angleškega poeta in rock pevca v Londonu pred dnevi bi zmogel napisati tudi krepko predolg esej in v njem v neskončnost primerjati pisano paleto občutij in opazk. Vse kaj drugače pa je vtise strniti v oceno, ki bo hkrati vabilo na ta resnično zelo posebni glasbeni dogodek. Zato je nemara bolje, da začnem pri koncu. Ocenjuje Matjaž Ambrožič.
Big Foot Mama so v razprodani dvorani Stožice praznovali 25-letnico obstoja skupine. “Zmaga za vse,” je po legendarnem koncertu s hripavim glasom povedal pevec skupine Grega Skočir. O Big Foot Mami so v reportaži za Val 202 govorili še: Neisha, Peter Lovšin, Mark Čuček, Jure Longyka, Alya, Nina Key, Tomi Meglič in Gušti.
Miha je zjutraj koloniziral Mars s Slovenci. Poslati je bilo treba najboljše, saj preteklosti tam ni.
Crosby Stills & Nash, Hammersmith Odeon/Eventim Apollo, 12. septembra 2015. Recenzira Matjaž Ambrožič.
Kako utišati preglasnega soseda? In kdo to sploh je? V torkovih nebulozah z Mihijem.
Katere medijske vsebine so sporne? In ali bi jih morali še bolj regulirati?
Katere medijske vsebine so sporne? In ali bi jih morali še bolj regulirati?
Neveljaven email naslov