Repo lahko uživamo surovo, kuhano, še posebej pogosto pa v poznojesenskem in zimskem času na krožnikih kraljuje kisla repa. Njeno odličnost gre iskati v nizki kalorični vrednosti, visoki vsebnosti antioksidantov ter vitaminov in mineralov, s termično obdelavo pa, po besedah prof. dr. Janeza Hribarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani, hranilne vrednosti skoraj ne izgubi. O tem, kaj repa vsebuje, od kod njen ostrejši, celo rahlo pekoč okus in tudi, kako jo hraniti, o vsem tem prisluhnite v tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?«.

Kupujmo kislo repo, ki je bele barve in ne sivkaste

Repo lahko uživamo surovo, kuhano, še posebej pogosto pa v poznojesenskem in zimskem času na krožnikih kraljuje kisla repa. Njeno odličnost gre iskati v nizki kalorični vrednosti, visoki vsebnosti antioksidantov ter vitaminov in mineralov, s termično obdelavo pa, po besedah prof. dr. Janeza Hribarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani, hranilne vrednosti skoraj ne izgubi. O tem, kaj repa vsebuje, od kod njen ostrejši, celo rahlo pekoč okus in tudi, kako jo hraniti, o vsem tem prisluhnite v tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?«.

“Razlike v barvi kisle repe nastajajo v fazi priprave surovine, zlasti zaradi neustreznega gnjojenja. Če je njiva, kjer repo pridelujemo, pregnojena z dušikom, potem lahko pride do tega, da nam rezanci začnejo siveti. To je najbolj pogost vzrok. Če je pognojeno preveč in razpored padavin neustrezen, se ta dušik v rastlini ne more porabiti, asimilirati. Zato nastajajo viški, ki povzročajo sivenje. Zato je bolje kupiti repo, ki je bele barve.” prof. dr. Janez Hribar, Biotehnična fakulteta v Ljubljani