Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Morali bomo resetirati družbo – je ena od izjav našega tokratnega sogovornika v rubriki Veste, kaj jeste? Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo svetovni dan hrane promovira že 40 let. In v Sloveniji kljub nekaterim akcijam in pobudam očitno še nismo na točki, ko bi lahko rekli, da se dobro prehranjujemo.
16. oktober je svetovni dan hrane
16. oktobra pod pokroviteljstvom Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo že 40 let zaznamujemo svetovni dan hrane. “Do hrane smo imeli spoštovanje, pa smo ga žal izgubili,” začne pogovor upokojeni profesor dr. Peter Raspor, mednarodno priznan strokovnjak na področju biotehnologije, mikrobiologije in varnosti živil. Na hrano moramo gledati trajnostno, čeprav je ta sama po sebi minljiva in kvarljiva. Kot družba še vedno ne vemo, od kod točno prihaja in kaj vsebuje.
»Mi imamo hrane preveč. Ne znamo se odločati niti o tem, kaj je tisto, kar je najboljše za naš organizem, za naše potrebe.«
V splošnem uživamo preveč visoko koncentriranih živil. Že dolgo so to sladkarije, sokovi, gazirane pijače, zdaj tudi vse bolj priljubljena prehranska dopolnila. Da nekaj takšnega, kar je sicer oglaševano kot nujno in super zdravo, ni nujno to za vsakega posameznika posebej, se morajo naučiti že najmlajši. Odnos do hrane se torej začne že zelo zgodaj.
»Starši so izgubili stik s tem, da je zemlja osnova za to, da bo na njej zrasla ali trava, koruza ali pšenica. Da bo recimo trava lahko dobra hrana za govedo in da bo krava dala dobro mleko, ki bo pravilno predelano, imelo določen rok trajanja in ga bo treba ob pravem času in pravem obroku zaužiti. Vsi ti elementi so pomembni.«
Letošnja tema konference ob svetovnem dnevu hrane, ki poteka na zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, je Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote.
Morali bomo resetirati družbo – je ena od izjav našega tokratnega sogovornika v rubriki Veste, kaj jeste? Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo svetovni dan hrane promovira že 40 let. In v Sloveniji kljub nekaterim akcijam in pobudam očitno še nismo na točki, ko bi lahko rekli, da se dobro prehranjujemo.
16. oktober je svetovni dan hrane
16. oktobra pod pokroviteljstvom Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo že 40 let zaznamujemo svetovni dan hrane. “Do hrane smo imeli spoštovanje, pa smo ga žal izgubili,” začne pogovor upokojeni profesor dr. Peter Raspor, mednarodno priznan strokovnjak na področju biotehnologije, mikrobiologije in varnosti živil. Na hrano moramo gledati trajnostno, čeprav je ta sama po sebi minljiva in kvarljiva. Kot družba še vedno ne vemo, od kod točno prihaja in kaj vsebuje.
»Mi imamo hrane preveč. Ne znamo se odločati niti o tem, kaj je tisto, kar je najboljše za naš organizem, za naše potrebe.«
V splošnem uživamo preveč visoko koncentriranih živil. Že dolgo so to sladkarije, sokovi, gazirane pijače, zdaj tudi vse bolj priljubljena prehranska dopolnila. Da nekaj takšnega, kar je sicer oglaševano kot nujno in super zdravo, ni nujno to za vsakega posameznika posebej, se morajo naučiti že najmlajši. Odnos do hrane se torej začne že zelo zgodaj.
»Starši so izgubili stik s tem, da je zemlja osnova za to, da bo na njej zrasla ali trava, koruza ali pšenica. Da bo recimo trava lahko dobra hrana za govedo in da bo krava dala dobro mleko, ki bo pravilno predelano, imelo določen rok trajanja in ga bo treba ob pravem času in pravem obroku zaužiti. Vsi ti elementi so pomembni.«
Letošnja tema konference ob svetovnem dnevu hrane, ki poteka na zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, je Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote.
Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se hitro znajde pred trgovinskimi policami s t.i. »light« (oz. lahkimi) izdelki. Ti naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a kljub temu jih zaradi pomanjkanja polnosti okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih. Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost. Na kaj moramo biti še posebej pozorni pri pregledovanju deklaracij na lahkih izdelkih? Kako je z mlečnimi izdelki pri katerih lahko na embalaži opazimo oznako 0,0 odstotkov maščob? Lahko temu verjamemo?
Neveljaven email naslov