Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji je približno 10.000 čebelarjev, ki skupaj pridelajo od 500 do 2.500 ton medu na leto, odvisno od letine. Zadnja je bila zaradi slabših vremenskih razmer med cvetenjem in opraševanjem ena slabših. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so ga lani pridelali le 653 ton. Približno kilogram medu na leto naj bi pojedel povprečen Slovenec, to nas uvršča med največje evropske porabnike tega čebeljega pridelka. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije večina potrošnikov med kupuje pri lokalnih čebelarjih, vendar ker ga ne pridelamo toliko, kot ga porabimo, je na tržišču tudi veliko medu tujega izvora.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so pod drobnogled vzeli 11 različnih vzorcev medu
V Sloveniji je približno 10.000 čebelarjev, ki skupaj proizvedejo od 500 do 2500 ton medu na leto, odvisno od letine. Zadnja je bila zaradi slabših vremenskih razmer v času cvetenja in opraševanja ena slabših. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so ga lani pridelali le 653 ton. Okrog kilogram medu na leto naj bi pojedel povprečen Slovenec, kar nas nas uvršča med največje evropske porabnike tega čebeljega pridelka. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije večina potrošnikov med kupuje pri lokalnih čebelarjih, vendar, ker ga ne pridelamo toliko, kot ga porabimo, je na tržišču tudi veliko medu tujega porekla.
Na nedavnem testu ZPS so, kot je povedala Anja Bolha, med enajstimi različnimi vzorci medu ugotovili, da v Sloveniji jemo dober med. Vsi testirani vzorci so dobili najmanj povprečno oceno, večina dobro, med najboljšimi pa so bili prav vzorci slovenskega porekla.
Če na etiketi piše, da je v medu, ki ste ga kupili, mešanica pridelka čebel iz EU in čebel izven EU, to lahko pomeni, da je tistega iz EU zgolj za vzorec, večina tega medu pa je prepotovala več tisoč kilometrov.
“Proizvajalci lahko s tem prikrijejo, kakšna široka paleta medu je v tem izdelku.”
Ekološki med se lahko prideluje samo na posebej določenih območjih, ki ne smejo biti v bližini večjih cest, onesnaženih območij ali komunalnih odlagališč. V Sloveniji je približno 79 ekoloških čebelarjev. V njihovih panjih je lahko zgolj avtohtona kranjska čebela, voditi morajo posebne evidence in so strožje nadzorovani. Med vzorci ZPS so bili med ekološkimi izdelki zgolj tisti s tujim poreklom, ocenjeni pa so bili slabše, kot recimo neekološki med slovenskega porekla.
“Transportna pot je bila daljša, zato so bili parametri sestave slabši. Zato je v vsakem primeru najbolje, da kupimo med od blizu.”
Na dan naj bi zaužili največ tri do štiri čajne žličke, otroci po prvem letu starosti največ dve. Vendar ob pogoju, da s hrano in pijačami nismo zaužili dodatnih sladkorjev.
V Sloveniji je približno 10.000 čebelarjev, ki skupaj pridelajo od 500 do 2.500 ton medu na leto, odvisno od letine. Zadnja je bila zaradi slabših vremenskih razmer med cvetenjem in opraševanjem ena slabših. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so ga lani pridelali le 653 ton. Približno kilogram medu na leto naj bi pojedel povprečen Slovenec, to nas uvršča med največje evropske porabnike tega čebeljega pridelka. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije večina potrošnikov med kupuje pri lokalnih čebelarjih, vendar ker ga ne pridelamo toliko, kot ga porabimo, je na tržišču tudi veliko medu tujega izvora.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so pod drobnogled vzeli 11 različnih vzorcev medu
V Sloveniji je približno 10.000 čebelarjev, ki skupaj proizvedejo od 500 do 2500 ton medu na leto, odvisno od letine. Zadnja je bila zaradi slabših vremenskih razmer v času cvetenja in opraševanja ena slabših. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so ga lani pridelali le 653 ton. Okrog kilogram medu na leto naj bi pojedel povprečen Slovenec, kar nas nas uvršča med največje evropske porabnike tega čebeljega pridelka. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije večina potrošnikov med kupuje pri lokalnih čebelarjih, vendar, ker ga ne pridelamo toliko, kot ga porabimo, je na tržišču tudi veliko medu tujega porekla.
Na nedavnem testu ZPS so, kot je povedala Anja Bolha, med enajstimi različnimi vzorci medu ugotovili, da v Sloveniji jemo dober med. Vsi testirani vzorci so dobili najmanj povprečno oceno, večina dobro, med najboljšimi pa so bili prav vzorci slovenskega porekla.
Če na etiketi piše, da je v medu, ki ste ga kupili, mešanica pridelka čebel iz EU in čebel izven EU, to lahko pomeni, da je tistega iz EU zgolj za vzorec, večina tega medu pa je prepotovala več tisoč kilometrov.
“Proizvajalci lahko s tem prikrijejo, kakšna široka paleta medu je v tem izdelku.”
Ekološki med se lahko prideluje samo na posebej določenih območjih, ki ne smejo biti v bližini večjih cest, onesnaženih območij ali komunalnih odlagališč. V Sloveniji je približno 79 ekoloških čebelarjev. V njihovih panjih je lahko zgolj avtohtona kranjska čebela, voditi morajo posebne evidence in so strožje nadzorovani. Med vzorci ZPS so bili med ekološkimi izdelki zgolj tisti s tujim poreklom, ocenjeni pa so bili slabše, kot recimo neekološki med slovenskega porekla.
“Transportna pot je bila daljša, zato so bili parametri sestave slabši. Zato je v vsakem primeru najbolje, da kupimo med od blizu.”
Na dan naj bi zaužili največ tri do štiri čajne žličke, otroci po prvem letu starosti največ dve. Vendar ob pogoju, da s hrano in pijačami nismo zaužili dodatnih sladkorjev.
Mleko in mlečni izdelki. Poleg 2. svetovne vojne in globalnega segrevanja tema, ki bržkone najbolj deli narod. So mleko in mlečni izdelki torej koristni ali škodljivi? Povzročajo kardiovaskularna obolenja ali nas ščitijo pred njimi? Povzročajo alergije ali ne? Je mleko res samo za teličke ali tudi za ljudi? Mnenj je toliko, kot je duš, zato je prav, da besedo prepustimo znanosti. Ta je po besedah prehranskega strokovnjaka Jerneja Ogrina dokaj enotna in je mnenja, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov pozitivno vpliva na zdravje.
Sogovornica bo prof. dr. Tatjana Košmerl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na oddelku za živilstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki »Veste, kaj jeste«, ki jo je pripravil Bojan Leskovec Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom » Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.«
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Granola – fotogenična kraljica družbenih omrežij, zajtrk, oglaševan kot popoln obrok, poln superživil. V oddaji Veste, kaj jeste bomo danes razkrili, ali je granola res tako zelo hranljiv obrok. Mojca Koman, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, pa pove tudi, kako v trgovini izbrati kakovostno, kako pomemben dejavnik pri nakupu je cena in kako granolo čisto preprosto pripravimo doma.
Ker je zmernost lepa čednost, pa tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mlečnih izdelkov razmišljati v okviru svoje celostne prehrane. Na Prvem danes razmišljamo o kupljenih in doma pripravljenih jogurtih. Kako je z vsebnostjo sladkorja v navadnih in sadnih industrijsko pridelanih jogurtih, zakaj se maščob v jogurtu po krivici drži slab sloves in v kakšni meri lahko sami pri pripravi domačega jogurta vplivamo na okus. Odgovore ponuja …
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Neveljaven email naslov