Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ekološki med ni nujno najboljša izbira

08.01.2020

V Sloveniji je približno 10.000 čebelarjev, ki skupaj pridelajo od 500 do 2.500 ton medu na leto, odvisno od letine. Zadnja je bila zaradi slabših vremenskih razmer med cvetenjem in opraševanjem ena slabših. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so ga lani pridelali le 653 ton. Približno kilogram medu na leto naj bi pojedel povprečen Slovenec, to nas uvršča med največje evropske porabnike tega čebeljega pridelka. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije večina potrošnikov med kupuje pri lokalnih čebelarjih, vendar ker ga ne pridelamo toliko, kot ga porabimo, je na tržišču tudi veliko medu tujega izvora.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so pod drobnogled vzeli 11 različnih vzorcev medu

V Sloveniji je približno 10.000 čebelarjev, ki skupaj proizvedejo od 500 do 2500 ton medu na leto, odvisno od letine. Zadnja je bila zaradi slabših vremenskih razmer v času cvetenja in opraševanja ena slabših. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so ga lani pridelali le 653 ton. Okrog kilogram medu na leto naj bi pojedel povprečen Slovenec, kar nas nas uvršča med največje evropske porabnike tega čebeljega pridelka. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije večina potrošnikov med kupuje pri lokalnih čebelarjih, vendar, ker ga ne pridelamo toliko, kot ga porabimo, je na tržišču tudi veliko medu tujega porekla.

Na nedavnem testu ZPS so, kot je povedala Anja Bolha, med enajstimi različnimi vzorci medu ugotovili, da v Sloveniji jemo dober med. Vsi testirani vzorci so dobili najmanj povprečno oceno, večina dobro, med najboljšimi pa so bili prav vzorci slovenskega porekla.

Če na etiketi piše, da je v medu, ki ste ga kupili, mešanica pridelka čebel iz EU in čebel izven EU, to lahko pomeni, da je tistega iz EU zgolj za vzorec, večina tega medu pa je prepotovala več tisoč kilometrov.

“Proizvajalci lahko s tem prikrijejo, kakšna široka paleta medu je v tem izdelku.”

Ekološki med se lahko prideluje samo na posebej določenih območjih, ki ne smejo biti v bližini večjih cest, onesnaženih območij ali komunalnih odlagališč. V Sloveniji je približno 79 ekoloških čebelarjev. V njihovih panjih je lahko zgolj avtohtona kranjska čebela, voditi morajo posebne evidence in so strožje nadzorovani. Med vzorci ZPS so bili med ekološkimi izdelki zgolj tisti s tujim poreklom, ocenjeni pa so bili slabše, kot recimo neekološki med slovenskega porekla.

“Transportna pot je bila daljša, zato so bili parametri sestave slabši. Zato je v vsakem primeru najbolje, da kupimo med od blizu.”

Na dan naj bi zaužili največ tri do štiri čajne žličke, otroci po prvem letu starosti največ dve. Vendar ob pogoju, da s hrano in pijačami nismo zaužili dodatnih sladkorjev.


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Ekološki med ni nujno najboljša izbira

08.01.2020

V Sloveniji je približno 10.000 čebelarjev, ki skupaj pridelajo od 500 do 2.500 ton medu na leto, odvisno od letine. Zadnja je bila zaradi slabših vremenskih razmer med cvetenjem in opraševanjem ena slabših. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so ga lani pridelali le 653 ton. Približno kilogram medu na leto naj bi pojedel povprečen Slovenec, to nas uvršča med največje evropske porabnike tega čebeljega pridelka. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije večina potrošnikov med kupuje pri lokalnih čebelarjih, vendar ker ga ne pridelamo toliko, kot ga porabimo, je na tržišču tudi veliko medu tujega izvora.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so pod drobnogled vzeli 11 različnih vzorcev medu

V Sloveniji je približno 10.000 čebelarjev, ki skupaj proizvedejo od 500 do 2500 ton medu na leto, odvisno od letine. Zadnja je bila zaradi slabših vremenskih razmer v času cvetenja in opraševanja ena slabših. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so ga lani pridelali le 653 ton. Okrog kilogram medu na leto naj bi pojedel povprečen Slovenec, kar nas nas uvršča med največje evropske porabnike tega čebeljega pridelka. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije večina potrošnikov med kupuje pri lokalnih čebelarjih, vendar, ker ga ne pridelamo toliko, kot ga porabimo, je na tržišču tudi veliko medu tujega porekla.

Na nedavnem testu ZPS so, kot je povedala Anja Bolha, med enajstimi različnimi vzorci medu ugotovili, da v Sloveniji jemo dober med. Vsi testirani vzorci so dobili najmanj povprečno oceno, večina dobro, med najboljšimi pa so bili prav vzorci slovenskega porekla.

Če na etiketi piše, da je v medu, ki ste ga kupili, mešanica pridelka čebel iz EU in čebel izven EU, to lahko pomeni, da je tistega iz EU zgolj za vzorec, večina tega medu pa je prepotovala več tisoč kilometrov.

“Proizvajalci lahko s tem prikrijejo, kakšna široka paleta medu je v tem izdelku.”

Ekološki med se lahko prideluje samo na posebej določenih območjih, ki ne smejo biti v bližini večjih cest, onesnaženih območij ali komunalnih odlagališč. V Sloveniji je približno 79 ekoloških čebelarjev. V njihovih panjih je lahko zgolj avtohtona kranjska čebela, voditi morajo posebne evidence in so strožje nadzorovani. Med vzorci ZPS so bili med ekološkimi izdelki zgolj tisti s tujim poreklom, ocenjeni pa so bili slabše, kot recimo neekološki med slovenskega porekla.

“Transportna pot je bila daljša, zato so bili parametri sestave slabši. Zato je v vsakem primeru najbolje, da kupimo med od blizu.”

Na dan naj bi zaužili največ tri do štiri čajne žličke, otroci po prvem letu starosti največ dve. Vendar ob pogoju, da s hrano in pijačami nismo zaužili dodatnih sladkorjev.


08.08.2018

Nad fige brez fige v žepu

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


01.08.2018

Hrana na plaži

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


25.07.2018

Vino pripoveduje zgodbo in tudi napak nikoli ne zamolči

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


18.07.2018

Pivo: tekoče zlato ali samo pločevinka, ki se lepo sveti

Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.


11.07.2018

Kavni napitki niso za prave “kofetkarje”

V takšnih napitkih je lahko tudi do 94 odstotkov mleka in do 32 gramov sladkorja; vključno z aditivi - arome, zgoščevalci, stabilizatorji, fosfati.


04.07.2018

Holesterol

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


27.06.2018

Hrana na dopustu in potovanju

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


20.06.2018

Ribez

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


13.06.2018

Sladkor v kosmičih za otroke

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


06.06.2018

Perutnina

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


30.05.2018

Rdeče, okusne in zdrave

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


23.05.2018

Zakaj je stročnice in žita priporočljivo namakati

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


16.05.2018

Žar

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


09.05.2018

Diete brez ogljikovih hidratov

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


02.05.2018

Čebula

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


25.04.2018

Piščančje posebne salame

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


18.04.2018

V tuninih paštetah manj kot 50 % tune

Tunine paštete vsebujejo veliko maščobe, zato naj ne bodo pogosto na vašem jedilniku


11.04.2018

Aloe vera

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


04.04.2018

Avokado

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.03.2018

Velikonočne jedi pod drobnogledom

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


Stran 10 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov