Leto, ki se izteka je vzelo kar nekaj velikih glasbenih imen. Njihov odhod seveda ni znamenje sreče. Razlog, da se jih bomo spomnili v naših vrečah sreče je njihova izjemna glasbena zapuščina, materija, ki nas bo osrečevala še leta in desetletja. Pisali in izvajali so glasbo ter se zapisali v zgodovino.

Glasbeni spomini od Detroita do Dalmacije

Leto, ki se izteka je vzelo kar nekaj velikih glasbenih imen. Njihov odhod seveda ni znamenje sreče. Razlog, da se jih bomo spomnili v naših vrečah sreče je njihova izjemna glasbena zapuščina, materija, ki nas bo osrečevala še leta in desetletja. Pisali in izvajali so glasbo ter se zapisali v zgodovino.

15. januarja je, v starosti 46 let, v Londonu umrla glavna pevka irske rock skupine The Cranberries Dolores O’Riordan. The Cranberries so zasloveli leta 1993 s svojim prvim albumom »Everybody Else Is Doing It, So Why Can’t We?«. Po svetu so prodali kar 40 milijonov kopij prvenca. Irska pevka je skupino povedla do mednarodnega uspeha s hiti, kot sta Linger in Zombie.

Le nekaj dni zatem, 20. januarja, je v starosti 28 let v Omanu storil samomor znani švedski didžej Avicii. Sodeloval je s številnimi glasbeniki, med drugim Madonno in skupino Coldplay. Med njegovimi najbolj znanimi skladbami so Wake Me Up, Hey Brother in Waiting For Love.

Konec julija pa je v Splitu, v starosti 71 let, umrl legendarni hrvaški pevec Oliver Dragojević. Kariero je začel leta 1963 kot pevec in klaviaturist splitske skupine Batali, prvi večji uspeh pa je doživel na Splitskem festivalu leta 1974, ko je prejel prvo nagrado občinstva s skladbo Ča će mi Copacabana. Pred nekaj leti je na prvem programu Radia Slovenija takole razmišljal o tem, kaj so zanj najpomembnejše stvari v življenju.

Glasba, morje, ki je neizogibno, družina, prijatelji … Ne nujno v tem vrstnem redu, ker so mi vse te stvari pomembne. Brez glasbe in morja ne morem, brez družine pa tudi ne. Moja družina je velika, v njej je mnogo otrok. Smo kot majhna državica.

Med največje uspešnice Oliverja Dragojevića se uvrščajo Skalinada, Malinkonija, Oprosti mi, pape, Vjeruj u ljubav, Piva klapa ispo’ volta, Nadalina, Karoca in Cesarica.

Sredi avgusta je na svojem domu v Detroitu umrla svetovna glasbena ikona Aretha Franklin. Dobitnica 18 nagrad grammy, vključno z nagrado za življenjske dosežke, je bila ena najbolje prodajanih glasbenic vseh časov in leta 1987 kot prva ženska sprejeta v Dvorano slavnih rock’n’rolla v Clevelandu. Med njenimi znanimi pesmimi so I Say a Little Prayer, Chain of Fools in Think. Izdala je 42 studijskih albumov, nazadnje A Brand New Me.

V 95. letu starosti je na prvi oktobrski dan umrl francoski šansonjer in igralec Charles Aznavour. V svoji karieri je prodal več kot 100 milijonov plošč, podpisuje se tudi pod več kot 1000 skladb. Prijel se ga je vzdevek francoski Frank Sinatra. Leta 1978 je Aznavour nastopil tudi v Ljubljani, znan pa je bil tudi po svoji humanitarni dejavnosti. Aznavour je leta 1997 prejel francosko legijo časti, avgusta lani pa je dobil tudi svojo zvezdo na hollywoodskem pločniku slavnih.

85 let pa je bila stara svetovno znana španska sopranistka Montserrat Caballe, ko je za vedno odšla v začetku oktobra. V več kot 50 letih pevske kariere je nastopila v okoli 130 opernih vlogah v vseh velikih svetovnih opernih hišah ter se uveljavila tudi na koncertnih odrih. Ljubitelji opere so jo imenovali La Superba (Veličastna), veljala pa je za eno boljših sopranistk povojnega obdobja. Na radijskih valovih je zaslovela s skladbo Barcelona, ki jo je leta 1987 na povabilo olimpijskega komiteja ob orkestrski spremljavi posnela v duetu s frontmanom britanskih Queenov Freddiejem Mercuryjem. Leta 1992 so jo nato uporabili kot eno od dveh uradnih pesmi poletnih olimpijskih iger v tem španskem mestu.