Letos Narodna galerija praznuje 100 letnico delovanja, pisatelju z avstrijske Koroške, Florjanu Lipušu, pa so na Dunaju izročili avstrijsko državno nagrado, najvišje avstrijsko priznanje za dosežke s področja umetnosti in kulture.

Dva pomembna mejnika v slovenskem kulturnem prostoru: Narodna galerija in Florjan Lipuš

Letos je 100 letnico delovanja praznovala Narodna galerija, obeležili so jo s številnimi dogodki. Osrednjo razstavo ob jubileju so posvetili Ivani Kobilci, najbolj priljubljeni slovenski slikarki, stoletje delovanja pa okronali z zlatim redom. Z njim je predsednik republike Borut Pahor galerijo odlikoval, ker tudi sto let po ustanovitvi izpolnjuje prvotno poslanstvo.

Rojstni datum Društva Narodna galerija je 18. september 1918, ko je bil sklican ustanovni občni zbor. Junija 1924 je Društvo Narodna galerija od magistrata prevzelo v najem Jakopičev paviljon in tako pridobilo razstavišče za občasne razstave, novembra 1925 pa je dobilo v uporabo tudi večji del prostorov v Narodnem domu. Ob praznovanju desetletnice obstoja društva so decembra 1928 v 12 prostorih Narodnega doma postavili na ogled razstavo 230 slik, 132 kipov in 746 del na papirju, junija 1933 je sledilo odprtje stalne razstave, za katero so svoja dela odstopili ali posodili tudi Narodni muzej, Škofijski muzej in že omenjena zbirka ljubljanske mestne občine.

Društvo Narodna galerija so avgusta 1945 z državnim dekretom razpustili, s 1. junijem 1946 pa je bila z državno uredbo ustanovljena Narodna galerija kot državna ustanova. Leta 1994 je bilo stavbi Narodnega doma dograjeno novo krilo z razstaviščem za občasne razstave in galerijsko etažo za evropsko zbirko. Septembra 2001 je steklena avla povezala oba obstoječa dela. Ob bližajočem se jubileju se je pred nekaj leti začela obnova palače Narodni dom, ki je ponovno odprla vrata januarja 2016.

V Narodni galeriji je do februarja prihodnje leto na ogled pregledna razstava Ivane Kobilca, ki je sicer prva po letu 1979, spremlja pa jo slikarkina misel Slikarija je vendar nekaj lepega … Na ogled je skoraj 130 njenih del iz vseh slogovnih obdobij in žanrov.

V Narodni galeriji so v začetku decembra podelili priznanja, poimenovana po slikarki Ivani Kobilca. Nagrado za življenjsko delo je prejel akademski slikar in grafik Ivo Mršnik, nagrado za aktualno produkcijo je Društvo likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) namenilo akademski slikarki Petri Varl, priznanje Ivane Kobilca pa je prejela Katerina Mirović.

Narodna galerija je septembra prejela eno največjih zasebnih donacij v zgodovini obstoja zavoda. Donacije se je prijelo poimenovanje »umetniška zbirka ACH«, ki je ena največjih zasebnih zbirk na Slovenskem. Z donacijo je galerija dobila v last eno najpomembnejših zbirk neprecenljive vrednosti, ki med drugim vključujejo dela Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Matije Jama, Ivane Kobilce, Božidarja Jakca in drugih«.

Prihodnje leto bo Narodna galerija z obsežno razstavo gostovala na praškem gradu. V jedru postavitve bodo slovenski impresionisti, razstava pa bo sicer zajela nekoliko širše časovno obdobje.

V začetku julija smo izvedeli, da bodo pisatelju z avstrijske Koroške Florjanu Lipušu 1. oktobra na Dunaju izročili avstrijsko državno nagrado, najvišje avstrijsko priznanje za dosežke s področja umetnosti in kulture.

Lipuševo delo odraža posebno kakovost literature v manjšinskih jezikih, zato je ta nagrada več kot priznanje osebnosti.

Kot je v utemeljitvi zapisal odbor za nagrado, je že v zgodnjih delih tematsko nakazal svoj pripovedovalski opus, ki ga je razvil v številnih romanih in zgodbah. “Njegova literatura temelji na estetski avtonomiji, jezikovnem eksperimentu in literarni inovaciji,” je ob razglasitvi poudaril avstrijski minister za kulturo Gernot Blümel.