Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji mora vsak dan dvajset do trideset tisoč ljudi prekuhavati »pitno« vodo, ker je oporečna. To je le eden izmed dokazov, da s kakovostjo pitne vode v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni. Je pitna voda pri nas sploh pitna?
Čeprav nenehno doživljamo primere, da je pitna voda zastrupljena s fekalijami, v njej pa so, sploh na kmetijskih območjih, prisotni tudi herbicidi in pesticidi, se sistem vodooskrbe na to prepočasi odziva. Da strupene snovi v vodi ne presegajo dovoljenih vrednosti, je slaba tolažba za tiste, ki tako vodo dnevno uporabljajo.
Delovanje po principu večkratnih ovir je rešitev, pravi Aleš Petrovič z Inštituta za varovanje zdravja, zdravnik in specialist za higieno vode, in razloži, da se po tem principu probleme z vodo obravnava celovito.
Ob zadnjem primeru zastrupitve v Murski Soboti, ko so v reki poginile vse ribe, dr. Anton Brancelj znanstveni svetnik, vodja znanstveno-raziskovalne enote na oddelku za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih sistemov, opozarja: »Škodljive snovi se ne nevtralizirajo, pridejo v podtalnico in lahko zelo hitro povzročijo resne težave. Preprečiti je treba vnašanje strupenih snovi v vodonosnike.«
Petrovič pa ob dejstvu, da je pogin najverjetneje povzročil izliv gnojnice, dodaja: »Nekatere dejavnosti so na vodovarstvenih območjih prepovedane, to je treba dosledno spoštovati.«
V sodobni družbi bi moral imeti vsak človek v vsakem trenutku dostop do zdrave pitne vode. Žal pa je iskanje alternativ, če je pitna voda oporečna, preveč povezano z lokalno politiko in premalo s stroko. Tudi komercializacija na področju vodooskrbe je pretirana. Aleš Petrovič pravi, da so večji vodovodi boljši od manjših, manjši vodovod namreč pogosto predstavlja tveganje za uporabnika, ravnanje z vodo v večjih vodovodih pa je praviloma odgovornejše in profesionalno, je prepričan Petrovič: »Velika pomankljivost je razdrobljenost, saj ima Slovenija okrog tisoč vodnih sistemov, za vse pa bi bilo treba enako skrbeti.« Dr. Anton Brancelj: »Vodovode bi bilo treba povezati v omrežja, marsikdaj bi se s tem izognili izpadom manjših vodovodov, prebivalstvo bi bilo redno oskrbljeno s kakovostno vodo, onesnažene vire pa bi lahko hitro izključili in sanirali.«
Tempirane bombe za pitno vodo
Več kot 120 tisoč prebivalcev čaka na pomurski vodovod, pogodba je bila podpisana pred sedmimi leti, a projekt, ki naj bi ga uresničili tudi z evropskimi sredstvi, kljub obljubam še vedno stoji na trhlih nogah. Aleš Petrovič: »Gradnja pomurskega vodovoda in še mnogih drugih se vleče že preveč let, načrtovalci bi morali realizacijo tega projekta pospešiti.« Tudi stara odlagališča najrazličnejših (strupenih) odpadkov so za pitno vodo prava tempirana bomba, huda in dolgotrajna nevarnost. Dr. Anton Brancelj: »Potrebno bi bilo natančno registrirati in evidentirati ta odlagališča. Denar za to se bo našel, ko se bo povečala potreba po vodi. Slovenija je bogata z vodo. Po količini, ne po kakovosti.«
Statistični podatki tudi kažejo, da v slovenskih gospodinjstvih porabimo vse več vode, medtem ko poraba vode v gospodarstvu upada, kar pomeni, da se bo treba v prihodnosti bolj posvetiti tudi varčevanju. Dr. Anton Brancelj pa opozarja še na en problem, zaradi katerega po nepotrebnem izgubljamo dragoceno vodo: »Izgube v dotrajanih vodovodih so ogromne, včasih zaradi tega na poti od vodnega vira do pipe izgubimo tudi 30 odstotkov vode.«
Z vodo, od katere smo življenjsko odvisni, bi morali ravnati odgovorno!
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
V Sloveniji mora vsak dan dvajset do trideset tisoč ljudi prekuhavati »pitno« vodo, ker je oporečna. To je le eden izmed dokazov, da s kakovostjo pitne vode v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni. Je pitna voda pri nas sploh pitna?
Čeprav nenehno doživljamo primere, da je pitna voda zastrupljena s fekalijami, v njej pa so, sploh na kmetijskih območjih, prisotni tudi herbicidi in pesticidi, se sistem vodooskrbe na to prepočasi odziva. Da strupene snovi v vodi ne presegajo dovoljenih vrednosti, je slaba tolažba za tiste, ki tako vodo dnevno uporabljajo.
Delovanje po principu večkratnih ovir je rešitev, pravi Aleš Petrovič z Inštituta za varovanje zdravja, zdravnik in specialist za higieno vode, in razloži, da se po tem principu probleme z vodo obravnava celovito.
Ob zadnjem primeru zastrupitve v Murski Soboti, ko so v reki poginile vse ribe, dr. Anton Brancelj znanstveni svetnik, vodja znanstveno-raziskovalne enote na oddelku za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih sistemov, opozarja: »Škodljive snovi se ne nevtralizirajo, pridejo v podtalnico in lahko zelo hitro povzročijo resne težave. Preprečiti je treba vnašanje strupenih snovi v vodonosnike.«
Petrovič pa ob dejstvu, da je pogin najverjetneje povzročil izliv gnojnice, dodaja: »Nekatere dejavnosti so na vodovarstvenih območjih prepovedane, to je treba dosledno spoštovati.«
V sodobni družbi bi moral imeti vsak človek v vsakem trenutku dostop do zdrave pitne vode. Žal pa je iskanje alternativ, če je pitna voda oporečna, preveč povezano z lokalno politiko in premalo s stroko. Tudi komercializacija na področju vodooskrbe je pretirana. Aleš Petrovič pravi, da so večji vodovodi boljši od manjših, manjši vodovod namreč pogosto predstavlja tveganje za uporabnika, ravnanje z vodo v večjih vodovodih pa je praviloma odgovornejše in profesionalno, je prepričan Petrovič: »Velika pomankljivost je razdrobljenost, saj ima Slovenija okrog tisoč vodnih sistemov, za vse pa bi bilo treba enako skrbeti.« Dr. Anton Brancelj: »Vodovode bi bilo treba povezati v omrežja, marsikdaj bi se s tem izognili izpadom manjših vodovodov, prebivalstvo bi bilo redno oskrbljeno s kakovostno vodo, onesnažene vire pa bi lahko hitro izključili in sanirali.«
Tempirane bombe za pitno vodo
Več kot 120 tisoč prebivalcev čaka na pomurski vodovod, pogodba je bila podpisana pred sedmimi leti, a projekt, ki naj bi ga uresničili tudi z evropskimi sredstvi, kljub obljubam še vedno stoji na trhlih nogah. Aleš Petrovič: »Gradnja pomurskega vodovoda in še mnogih drugih se vleče že preveč let, načrtovalci bi morali realizacijo tega projekta pospešiti.« Tudi stara odlagališča najrazličnejših (strupenih) odpadkov so za pitno vodo prava tempirana bomba, huda in dolgotrajna nevarnost. Dr. Anton Brancelj: »Potrebno bi bilo natančno registrirati in evidentirati ta odlagališča. Denar za to se bo našel, ko se bo povečala potreba po vodi. Slovenija je bogata z vodo. Po količini, ne po kakovosti.«
Statistični podatki tudi kažejo, da v slovenskih gospodinjstvih porabimo vse več vode, medtem ko poraba vode v gospodarstvu upada, kar pomeni, da se bo treba v prihodnosti bolj posvetiti tudi varčevanju. Dr. Anton Brancelj pa opozarja še na en problem, zaradi katerega po nepotrebnem izgubljamo dragoceno vodo: »Izgube v dotrajanih vodovodih so ogromne, včasih zaradi tega na poti od vodnega vira do pipe izgubimo tudi 30 odstotkov vode.«
Z vodo, od katere smo življenjsko odvisni, bi morali ravnati odgovorno!
Kako se danes preživljajo slovenski glasbeniki, ko je prodaja fizičnih nosilcev zvoka v digitalni dobi tako rekoč zanemarljiva? Od koncertov živijo le redki, zato je še toliko bolj pomembno, da je trg urejen, saj zelo pomemben vir prihodkov prihaja od nadomestil predvajanja za avtorske in izvajalske pravice. Tu so zadeve nekoliko manj razdelane, sploh na področju izplačevanja nadomestil iz praznih medijev – USB-ključev, zgoščenk, notranjih pomnilniških enot računalnika in navsezadnje tudi mobilnih telefonov, pri čemer glasbeniki že sedem let niso dobili niti centa. In če bo to področje kdaj urejeno, glasbeniki denarja za nazaj ne bodo dobili izplačanega. Več o tem, kje se je zataknilo in zakaj se zadeve ne uredijo, s sogovorniki: Vojkom Tomanom, direktorjem Urada za intelektualno lastnino, Jero Rakovec Nahtigal z združenja SAZAS, Miho Guštinom – Guštijem, Markom Godnjavcem z Nika Records in Mojco Menart z ZKP RTV Slovenija.
Med programom in obljubam stranke in tistim, kar se dejansko zgodi v politiki, obstaja velik razkorak
Način življenja tudi v Sloveniji povzroča nenehno zviševanje porabe električne energije, programi za varovanje okolja pa tako kot od drugih v svetu tudi od nas zahtevajo zagotavljanje večjega deleža iz obnovljivih virov energije. Da ne bi v brezglavem sledenju slednjemu s hidroelektrarnami uničili še edine prostotekoče reke pri nas, so mnoge nevladne organizacije in posamezniki spet močno dvignili glas v bran reki Muri.
V Kataloniji se več kot pol leta po referendumu o neodvisnosti politična kriza le še zaostruje. Spor med centralnimi španskimi in regionalnimi katalonskimi oblastmi je dosegel novo najnižjo točko z aretacijami katalonskih politikov, ki podpirajo neodvisnost, tudi nekdanji katalonski voditelj Charles Puigdemont ostaja v priporu v Nemčiji. Prve nasilne proteste in odziv Evropske unije na politično krizo, ki ji ni videti konca, bomo v Vročem mikrofonu ob 12.00 analizirali z novinarjem katalonskega radia Joanom Botto, pisateljico in prevajalko Simono Škrabec, ki živi v Barceloni, in dr. Mitjem Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja.
Preverjamo, kakšni so po devetih mesecih učinki novele, ki naj bi pripomogla k povečanju financiranja športnih organizacij
Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.
Če pride do napake zaposlenega na RTV Slovenija, je to potrebno priznati in nositi posledice
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?
Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali
Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.
Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?
Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov. Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate. Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria. Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.
V Sloveniji je več kot 120 dimnikarskih družb, ki pa ne delujejo na vseh območjih. Pri izbiri dimnikarja je zato treba biti previden
Akademsko se udejstvuje na prestižnih univerzah v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, toda na Slovenijo gleda od blizu. Predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS mag. Igor CesArec bo razkril, kaj si ambiciozni posamezniki lahko obetajo v prihodnje in kaj lahko družba pridobi, če se bodo uspešni Slovenci iz tujine vrnili "domov".
Splet pogosto deluje kot vmesnik, zaradi česar otroci še lažje postanejo žrtve spolnih zlorab
Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje
Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov
Vsem ukrepom navkljub alkohol še zmeraj botruje tretjini nesreč s smrtnim izidom pri nas. Smo preveč sprijaznili s tem, da smo »mokra kultura« in se pri nas pač pije, da se tukaj ne da veliko narediti? Se tudi zato morda z različnimi akcijami preveč osredotočamo le na gašenje najhujših posledic, tudi pri varnosti v prometu? Kakšni ukrepi so delovali v tujini, zakaj akcije vnaprejšnjega zagotavljanja treznega prevoza pijanim morda niso dobra rešitev in ali bi znova veljalo premisliti o zahtevi za 0,0 promila tudi v zakonski rešitvi?
Neveljaven email naslov