Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sobotni svetovni protesti proti pohlepu gospodarsko političnih elit, ki ponekod še vedno trajajo, zahtevajo temeljit razmislek. Proteste skušamo utemeljiti s pomočjo finančne analize in preseka zgodovinskega trenutka. Pomagata nam predsednik uprave NLB Skladi Kruno Abramovič in aktivist Andrej Kurnik.
Za izhodišče vzemimo podatek o (ne)pravičnost porazdelitve bogastva. En odstotek najbogatejših ima v lasti 40% bogastva. Kaj imajo vsi ostali, lahko izračunate. Kriza, ki je nepravično porazdelitev razgalila, je posledica napihovanja borznega in nepremičninskega balona.
Kruno Abramovič ob bančnem sektorju izpostavlja tudi kreditojemalce. »Ljudje so predpostavili, da so nepremičnine varna in visoko donosna naložba. Toda takšne naložbe ni. Tu iskati krivdo bank je neprimerno. Ljudje so se zadolžili preko svojih možnosti.«
Protesti so uperjeni prav proti dejstvu, da države zdaj ne pomagajo ljudem, ampak bankam. »Eno od gesel protestnikov je dokapitalizirajmo ljudi, ne bank,« izpostavlja Andrej Kurnik. Prepričan je, da ljudje niso preveč pogoltni, temveč niso imeli druge izbire. »Srednji razred je bil ujet v spiralo dolga. Zdaj moramo ugotoviti, kako lahko zadovoljujemo svoje potrebe zunaj diktatov financ.«
Kurnik, tudi profesor na Fakulteti za družbene vede, dodaja, da je bil delavski upor pred stoletji uperjen proti posameznim kapitalistom, nato proti državi, zdaj pa mora biti proti finančnemu sektorju.
Kljub besu protestnikov zaradi privilegijev bank, Abramovič izpostavlja, da so »lastniki bank izgubili ogromno!« Kurnik pa odgovarja, da ne gre za izgube, ampak za to, da banke ustvarjajo brez perspektivnost. Protestniki jim zato jemljejo mandat, da upravljajo z našimi življenji. Je torej možno demokratizirat finance?
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Sobotni svetovni protesti proti pohlepu gospodarsko političnih elit, ki ponekod še vedno trajajo, zahtevajo temeljit razmislek. Proteste skušamo utemeljiti s pomočjo finančne analize in preseka zgodovinskega trenutka. Pomagata nam predsednik uprave NLB Skladi Kruno Abramovič in aktivist Andrej Kurnik.
Za izhodišče vzemimo podatek o (ne)pravičnost porazdelitve bogastva. En odstotek najbogatejših ima v lasti 40% bogastva. Kaj imajo vsi ostali, lahko izračunate. Kriza, ki je nepravično porazdelitev razgalila, je posledica napihovanja borznega in nepremičninskega balona.
Kruno Abramovič ob bančnem sektorju izpostavlja tudi kreditojemalce. »Ljudje so predpostavili, da so nepremičnine varna in visoko donosna naložba. Toda takšne naložbe ni. Tu iskati krivdo bank je neprimerno. Ljudje so se zadolžili preko svojih možnosti.«
Protesti so uperjeni prav proti dejstvu, da države zdaj ne pomagajo ljudem, ampak bankam. »Eno od gesel protestnikov je dokapitalizirajmo ljudi, ne bank,« izpostavlja Andrej Kurnik. Prepričan je, da ljudje niso preveč pogoltni, temveč niso imeli druge izbire. »Srednji razred je bil ujet v spiralo dolga. Zdaj moramo ugotoviti, kako lahko zadovoljujemo svoje potrebe zunaj diktatov financ.«
Kurnik, tudi profesor na Fakulteti za družbene vede, dodaja, da je bil delavski upor pred stoletji uperjen proti posameznim kapitalistom, nato proti državi, zdaj pa mora biti proti finančnemu sektorju.
Kljub besu protestnikov zaradi privilegijev bank, Abramovič izpostavlja, da so »lastniki bank izgubili ogromno!« Kurnik pa odgovarja, da ne gre za izgube, ampak za to, da banke ustvarjajo brez perspektivnost. Protestniki jim zato jemljejo mandat, da upravljajo z našimi življenji. Je torej možno demokratizirat finance?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Neveljaven email naslov