Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sobotni svetovni protesti proti pohlepu gospodarsko političnih elit, ki ponekod še vedno trajajo, zahtevajo temeljit razmislek. Proteste skušamo utemeljiti s pomočjo finančne analize in preseka zgodovinskega trenutka. Pomagata nam predsednik uprave NLB Skladi Kruno Abramovič in aktivist Andrej Kurnik.
Za izhodišče vzemimo podatek o (ne)pravičnost porazdelitve bogastva. En odstotek najbogatejših ima v lasti 40% bogastva. Kaj imajo vsi ostali, lahko izračunate. Kriza, ki je nepravično porazdelitev razgalila, je posledica napihovanja borznega in nepremičninskega balona.
Kruno Abramovič ob bančnem sektorju izpostavlja tudi kreditojemalce. »Ljudje so predpostavili, da so nepremičnine varna in visoko donosna naložba. Toda takšne naložbe ni. Tu iskati krivdo bank je neprimerno. Ljudje so se zadolžili preko svojih možnosti.«
Protesti so uperjeni prav proti dejstvu, da države zdaj ne pomagajo ljudem, ampak bankam. »Eno od gesel protestnikov je dokapitalizirajmo ljudi, ne bank,« izpostavlja Andrej Kurnik. Prepričan je, da ljudje niso preveč pogoltni, temveč niso imeli druge izbire. »Srednji razred je bil ujet v spiralo dolga. Zdaj moramo ugotoviti, kako lahko zadovoljujemo svoje potrebe zunaj diktatov financ.«
Kurnik, tudi profesor na Fakulteti za družbene vede, dodaja, da je bil delavski upor pred stoletji uperjen proti posameznim kapitalistom, nato proti državi, zdaj pa mora biti proti finančnemu sektorju.
Kljub besu protestnikov zaradi privilegijev bank, Abramovič izpostavlja, da so »lastniki bank izgubili ogromno!« Kurnik pa odgovarja, da ne gre za izgube, ampak za to, da banke ustvarjajo brez perspektivnost. Protestniki jim zato jemljejo mandat, da upravljajo z našimi življenji. Je torej možno demokratizirat finance?
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Sobotni svetovni protesti proti pohlepu gospodarsko političnih elit, ki ponekod še vedno trajajo, zahtevajo temeljit razmislek. Proteste skušamo utemeljiti s pomočjo finančne analize in preseka zgodovinskega trenutka. Pomagata nam predsednik uprave NLB Skladi Kruno Abramovič in aktivist Andrej Kurnik.
Za izhodišče vzemimo podatek o (ne)pravičnost porazdelitve bogastva. En odstotek najbogatejših ima v lasti 40% bogastva. Kaj imajo vsi ostali, lahko izračunate. Kriza, ki je nepravično porazdelitev razgalila, je posledica napihovanja borznega in nepremičninskega balona.
Kruno Abramovič ob bančnem sektorju izpostavlja tudi kreditojemalce. »Ljudje so predpostavili, da so nepremičnine varna in visoko donosna naložba. Toda takšne naložbe ni. Tu iskati krivdo bank je neprimerno. Ljudje so se zadolžili preko svojih možnosti.«
Protesti so uperjeni prav proti dejstvu, da države zdaj ne pomagajo ljudem, ampak bankam. »Eno od gesel protestnikov je dokapitalizirajmo ljudi, ne bank,« izpostavlja Andrej Kurnik. Prepričan je, da ljudje niso preveč pogoltni, temveč niso imeli druge izbire. »Srednji razred je bil ujet v spiralo dolga. Zdaj moramo ugotoviti, kako lahko zadovoljujemo svoje potrebe zunaj diktatov financ.«
Kurnik, tudi profesor na Fakulteti za družbene vede, dodaja, da je bil delavski upor pred stoletji uperjen proti posameznim kapitalistom, nato proti državi, zdaj pa mora biti proti finančnemu sektorju.
Kljub besu protestnikov zaradi privilegijev bank, Abramovič izpostavlja, da so »lastniki bank izgubili ogromno!« Kurnik pa odgovarja, da ne gre za izgube, ampak za to, da banke ustvarjajo brez perspektivnost. Protestniki jim zato jemljejo mandat, da upravljajo z našimi življenji. Je torej možno demokratizirat finance?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za dostojne pokojnine bomo morali varčevati sami. Vse več. To je dejstvo. Se ga zavedamo? Kakšno sporočilo ob tem pošiljajo, predvsem mladim, država in sindikati, ki so ob varčevalnih rezih žrtvovali prav velik del vplačil v drugi pokojninski steber? Kako in koliko sploh vlagati za varno starost?
Evropa 2020 je strategija Evropske unije, ki naj bi v naslednjih letih zmanjšala število revnih v skupnosti za vsaj 20 milijonov. Tako je pred tremi leti suvereno napovedovala Evropska komisija. Po novem naj bi se pogovarjali tudi o skupnih socialnih politikah, ne zgolj ekonomskih. Tri leta pozneje cilji ostajajo enaki, so se pa zaradi ekonomskih razmer drastično spremenile strategije, kako do teh ciljev priti. Socialna vprašanja so postala še bolj odvisna od ekonomskih. Socialna država, kot smo jo poznali v preteklosti, ni več pravi pristop, ocenjuje direktorica generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen. In hkrati dodaja, da ta ne izginja, ampak se modernizira. Kakšen bo torej nov model evropske socialne države, na katero smo bili nekoč tako zelo ponosni?
Neveljaven email naslov