Franc Žnidaršič je že pred časom izstopil iz Desusa in ustanovil svojo Demokratično stranko dela:

“Druge poti ni bilo. V stranki, ki sem jo dejansko gradil dolgo let, je vladalo enoumje, lahko rečem avtokratsko vodenje. Stranka se za stvari, ki smo se jih dogovorili v koalicijski pogodbi, ni zavzemala.”

 Žnidaršič dodaja, da bo v njegovi novi stranki drugače, saj že sam program “ponuja razvoj in postopno razvijanje neposredne demokracije”.

Dr. Marko Pavliha, prav tako nekdanji poslanec, zdaj “resetiranec” in član liste Gregorja Viranta, je leta 2007 iz poslanske skupine LDS prestopil k SD-ju. Že večkrat je to opisal kot svojo veliko napako.

“Dogodke sem doživljal podobno kot kolegica in kolega. Verjel sem v 82. člen ustave, da bi morali biti poslanci predstavniki celotnega ljudstva in ne bi smeli biti vezani na kakršnakoli navodila, pa ni bilo tako. Celo obratno. Kadar sem razmišljal s svojo glavo, celo podprl kakšen dober predlog koalicije, sem jih slišal. Leta 2007, ko je LDS razpadala, ni bilo več vprašanje kdaj, temveč kam. Potem sem šel tja, kamor je šel moj bivši predsednik vlade.”

Dodaja, da ni vstopil v stranko, ker je vedel, da bo po koncu mandata odšel iz politike. Že takrat pa je napovedal, da če se bo kdaj vrnil v politiko, bo to kot del civilne družbe.

Tako kot vsako dosedanjo predvolilno kampanjo bo tudi letošnjo zaznamovalo nekaj odmevnih političnih prestopov. Nekateri jim pravijo nenačelnost, kalkuliranje, nezvestoba, celo izdaja. Drugi pravijo, da gre za uspešno novačenje, politično preživetje, željo po spremembi. Celotno razmišljanje treh letošnjih »prestopnikov«, gostov Vročega mikrofona, sicer lahko poslušate – zgoraj desno.