Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prihodnosti bomo “prisiljeni” spreminjati naše potovalne navade. V Sloveniji bomo dobili poenoten sistem javnega potniškega prometa, prve enotne vozovnice bodo na štirih območjih preizkusili že prihodnje leto.
Tako krasne novice smo poslušali minuli petek. Tri dni kasneje, v ponedeljek, pa je sledila hladna prha, novica o zahtevani 50-odstotni podražitvi vozovnic ljubljanskega mestnega prometa. To dvoje že v psihološkem smislu ne more dobro vplivati na tako željeno povečano navdušenje potnikov v javnem prevozu.
O izboljšavah, ureditvi in spremembah režima javnega prevoza se v Ljubljani pogovarjamo najmanj od uvedbe tramvaja 6. septembra 1901. Pred 110 leti je imela Ljubljana 36.000 prebivalcev, danes jih ima okroglo 10-krat več, če prištejemo še vse dnevne in občasne migrante. Zaradi službovanja, šolanja, turizma in drugih opravkov, pa se v javnem prevozu tako ali drugače zrcali vsa Slovenija.
A Slovenci smo kljub temu od vpogleda v najboljši sistem javnega prevoza še zelo zelo daleč. Ta je namreč po zagotovilih strokovnjakov v Hong Kongu in prav nič bliže. Tam naj bi imeli zadevo tako lepo urejeno, da skoraj polovica (43 odstotkov), sicer relativno premožnih prebivalcev, sploh nima svojega osebnega avtomobila, ker ga preprosto ne potrebujejo.
Pri nas smo v zadnjih desetletjih doživeli številne predloge za ureditev javnega prevoza, a prav noben se ni izkazal za posebno uspešnega. V vseh večjih slovenskih mestih smo zgradili razširjene vpadnice, pa obvoznice, dočakali ljubljanski avtocestni obroč itd. Stanje na prometnem področju je danes še najbolje ponazoriti z znano krilatico, da smo prišli z dežja pod kap.
Vse razširitve prometnic so zadoščale le za nekaj časa, potem pa smo žalostno ugotavljali, da povečanja transporta z osebnimi vozili nikoli ne bomo zmogli prebaviti. Niti močno povečana okoljska ozaveščenost prebivalcev niti mukotrpno cijazenje po mestnih ulicah, nas ne prepričata v prehod na javna prevozna sredstva. Vsaj ne v dovolj velikem številu, čeprav se zadeva malenkostno, po odstotek na leto, celo izboljšuje.
Nič čudnega, bi rekel kakšen zlobnež, saj so mestni avtobusi kvečjemu počasnejši od osebnih vozil in ne obratno.
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
V prihodnosti bomo “prisiljeni” spreminjati naše potovalne navade. V Sloveniji bomo dobili poenoten sistem javnega potniškega prometa, prve enotne vozovnice bodo na štirih območjih preizkusili že prihodnje leto.
Tako krasne novice smo poslušali minuli petek. Tri dni kasneje, v ponedeljek, pa je sledila hladna prha, novica o zahtevani 50-odstotni podražitvi vozovnic ljubljanskega mestnega prometa. To dvoje že v psihološkem smislu ne more dobro vplivati na tako željeno povečano navdušenje potnikov v javnem prevozu.
O izboljšavah, ureditvi in spremembah režima javnega prevoza se v Ljubljani pogovarjamo najmanj od uvedbe tramvaja 6. septembra 1901. Pred 110 leti je imela Ljubljana 36.000 prebivalcev, danes jih ima okroglo 10-krat več, če prištejemo še vse dnevne in občasne migrante. Zaradi službovanja, šolanja, turizma in drugih opravkov, pa se v javnem prevozu tako ali drugače zrcali vsa Slovenija.
A Slovenci smo kljub temu od vpogleda v najboljši sistem javnega prevoza še zelo zelo daleč. Ta je namreč po zagotovilih strokovnjakov v Hong Kongu in prav nič bliže. Tam naj bi imeli zadevo tako lepo urejeno, da skoraj polovica (43 odstotkov), sicer relativno premožnih prebivalcev, sploh nima svojega osebnega avtomobila, ker ga preprosto ne potrebujejo.
Pri nas smo v zadnjih desetletjih doživeli številne predloge za ureditev javnega prevoza, a prav noben se ni izkazal za posebno uspešnega. V vseh večjih slovenskih mestih smo zgradili razširjene vpadnice, pa obvoznice, dočakali ljubljanski avtocestni obroč itd. Stanje na prometnem področju je danes še najbolje ponazoriti z znano krilatico, da smo prišli z dežja pod kap.
Vse razširitve prometnic so zadoščale le za nekaj časa, potem pa smo žalostno ugotavljali, da povečanja transporta z osebnimi vozili nikoli ne bomo zmogli prebaviti. Niti močno povečana okoljska ozaveščenost prebivalcev niti mukotrpno cijazenje po mestnih ulicah, nas ne prepričata v prehod na javna prevozna sredstva. Vsaj ne v dovolj velikem številu, čeprav se zadeva malenkostno, po odstotek na leto, celo izboljšuje.
Nič čudnega, bi rekel kakšen zlobnež, saj so mestni avtobusi kvečjemu počasnejši od osebnih vozil in ne obratno.
Evropa 2020 je strategija Evropske unije, ki naj bi v naslednjih letih zmanjšala število revnih v skupnosti za vsaj 20 milijonov. Tako je pred tremi leti suvereno napovedovala Evropska komisija. Po novem naj bi se pogovarjali tudi o skupnih socialnih politikah, ne zgolj ekonomskih. Tri leta pozneje cilji ostajajo enaki, so se pa zaradi ekonomskih razmer drastično spremenile strategije, kako do teh ciljev priti. Socialna vprašanja so postala še bolj odvisna od ekonomskih. Socialna država, kot smo jo poznali v preteklosti, ni več pravi pristop, ocenjuje direktorica generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen. In hkrati dodaja, da ta ne izginja, ampak se modernizira. Kakšen bo torej nov model evropske socialne države, na katero smo bili nekoč tako zelo ponosni?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Povod za pogovor z ministrico Dr. Anjo Kopač Mrak je bilo današnje sporočilo javnosti, da je bilo v okviru projekta Botrstvo, ki ga že pol drugo leto podpiramo na VAL-u 202, zbranih več kot 1,3 milijona evrov. To je sjajen uspeh civilne družbe, hkrati pa tudi povod za resen razmislek, kako smo lahko dopustili razkroj socialne države do te mere, da dnevni obrok otrokom zagotavljajo donatorji? Bodo načrtovani popravki zakonodaje prinesli kaj več kot le kozmetične spremembe? Ali pa bo vnovično krčenje proračunskih sredsteva najrevnejše še dodatno prizadelo?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Od prvega julija veljajo strožji predpisi na področju gotovinskega poslovanja . . . O kršitvah, ki jih ugotavljajo davčni inšpektorji, in o poostrenem nadzoru
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov