Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Uveljavljanje socialnih transferjev

06.12.2011


Ste med tistimi, ki uveljavljajo olajšave za znižano plačilo vrtca, štipendije, socialno pomoč, dodatke, subvencionirane malice, kosila, najemnine? Potem pozor! Po novem letu se obeta nova enotna vloga za pridobitev vseh teh pravic. Na kaj moramo biti pozorni, kakšne prednosti prinaša zakonodaja?

Vabljeni k poslušanju celotnega intervjuja z gostjo Marijo Sajovic z direktorata za socialne zadeve MDDSZ. V pisani besedi smo za vas izbrali le nekaj najbolj perečih vprašanj.

Trinajst pravic ima zdaj skupen enoten obrazec. Kdo naj decembra odda vlogo, če ne želi izgubiti transferjev ali če jih želi dobiti na novo?
Vlogo naj decembra oddajo osebe, posamezniki oziroma družine, ki jim pravice niso priznane že s sedanjimi odločbami, tudi po datumu 1. 1. 2012.  Na enotnem obrazcu se uveljavlja tudi vrtec, otroški dodatek, subvencije za malice in kosila ter prevoze. Tu bi opozorila, da so starši te subvencije verjetno že uveljavljali, tako da, če vlagajo vlogo za otroški dodatek in za vrtec, naj potem hkrati izpolnijo potem le tisto vlogo in točke, ki so potrebne za uveljavljanje otroškega dodatka in vrtca, medtem ko jim točk, s katerimi bi uveljavljali subvencije za malice, kosila, prevoze, torej pravic, ki so jim že priznane, v tem šolskem letu ni potrebno še dodatno glasovati.

Če nekomu junija, julija ali avgusta poteče obstoječa odločba, lahko s tem kaj pridobi?
To je odvisno od več enot, ena je tudi način plačila dohodka. Zdaj se upošteva neto dohodek in ne več bruto. Upoštevalo se bo v določenem delu tudi premoženje, zato je smiselno, da si osebe, ki si želijo uveljavljati olajšave, pogledajo spletno stran ministrstva za delo in si tam preberejo informacije ter si preberejo zakon. Vem, da se to sliši grozno, a tudi strokovni delavci na centru vam ne morejo povedati natančnega izračuna, ker ne razpolagajo z vsemi podatki. Oni bodo lahko te baze podatkov, s katerimi bo v informacijskem sistemu vzpostavljena povezava, pogledali šele na podlagi vloge. To je nujno potrebno zaradi zagotavljanja osebnih podatkov. Zato ne bodite hudi na strokovne sodelavce, če vam bodo pojasnili, da izračuna, kaj se vam bi bolj izplačalo po starem ali novem sistemu, ne bodo mogli narediti.

Vloga je razmeroma dolga, saj je vanjo združenih trinajst dodatkov. Nekdo, ki želi decembra oddati le vlogo za znižano plačilo vrtca, kaj od vseh teh podatkov mora izpolniti?
Prvo poglavje, ki je označeno z rimsko ena (I). Pri rimski številki dve (II) obkrožite, da želite uveljavljati subvencije vrtca. Pod črtami imate navedeno, da navedete priimek in ime otroka za katerega vlagate vlogo za subvencijo. V točki rimska tri g (III g), če želite, uveljavljate, da se pri znižanju plačila vrtca uveljavljajo tudi druge okoliščine, ki lahko vplivajo. Nekatere občine priznavajo tudi te druge okoliščine. Tukaj bi poudarila, da je to odvisno od posamezne občine, saj je ona plačnik subvencije

V prejšnji vlogi je bilo za znižano plačilo vrtca potrebno vpisati premoženje od dodatnih nepremičnin, do avtomobilov, zdaj tega ni. Kako boste zdaj ugotavljali premoženje, če pa je toliko točk, ki v pravilniku opredeljujejo, kaj vse sodi notri?
Informacijski sistem na centru za socialno delo bo omogočal povezavo z 44 bazami podatkov. Nekatere izmed teh baz podatkov vsebujejo tudi podatke o premoženju posameznika. Tu bi opozorila, da vaša navedba, da podatka o premoženju ni treba tudi na novo vpisati, ni točna. Mi nimamo povezav za premoženje, ki jih ima posameznik v tujini, kot tudi ne podatkov o posameznikovih dohodkih v tujini. V prihodnosti se bo to preverjalo. Zato je temu namenjena rubrika, v kateri mora posameznik izrecno obkrožiti, ali ima dohodke oziroma premoženje v tujini. Tu bi opozorila, da je tu obvezno, da obkroži NE, če tega premoženja nima, saj mu bodo drugače strokovni delavci vlogo šteli za nepopolno ali pa pozvali k dopolnitvi vloge.

Koliko pa bodo strokovni delavci natančno videli premoženje posameznika?
Videli bodo strukturo premoženja, ki je že zdaj vidna. Tu gre za pridobivanje podatkov iz zemljiške knjige in iz registra nepremičnin pri geodetski upravi RS, kar pomeni, da lahko že zdaj vsak v njih vpogleda, saj so ti podatki javni. Sčasoma bo dejavna tudi vrednost na podlagi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Na vlogi ste zapisali, da je izjemno pomemben vrstni red pri denarnih prejemkih. Najprej otroški dodatek, nato denarna socialna pomoč, nato varstveni dodatek, šele četrta je državna štipendija. Kaj se zgodi, če vlagatelj tega ne upošteva?
Če vlagatelj tega vrstnega dela ne upošteva, bi strokovni organ, če ugotovi, da bi bila oseba lahko upravičena do tega prejemka, upošteva fiktivno v izračunani višini, ki bi pripadala osebi, če bi vlogo za to pravico seveda vložila in to pravico uveljavljala.


Vroči mikrofon

1262 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Uveljavljanje socialnih transferjev

06.12.2011


Ste med tistimi, ki uveljavljajo olajšave za znižano plačilo vrtca, štipendije, socialno pomoč, dodatke, subvencionirane malice, kosila, najemnine? Potem pozor! Po novem letu se obeta nova enotna vloga za pridobitev vseh teh pravic. Na kaj moramo biti pozorni, kakšne prednosti prinaša zakonodaja?

Vabljeni k poslušanju celotnega intervjuja z gostjo Marijo Sajovic z direktorata za socialne zadeve MDDSZ. V pisani besedi smo za vas izbrali le nekaj najbolj perečih vprašanj.

Trinajst pravic ima zdaj skupen enoten obrazec. Kdo naj decembra odda vlogo, če ne želi izgubiti transferjev ali če jih želi dobiti na novo?
Vlogo naj decembra oddajo osebe, posamezniki oziroma družine, ki jim pravice niso priznane že s sedanjimi odločbami, tudi po datumu 1. 1. 2012.  Na enotnem obrazcu se uveljavlja tudi vrtec, otroški dodatek, subvencije za malice in kosila ter prevoze. Tu bi opozorila, da so starši te subvencije verjetno že uveljavljali, tako da, če vlagajo vlogo za otroški dodatek in za vrtec, naj potem hkrati izpolnijo potem le tisto vlogo in točke, ki so potrebne za uveljavljanje otroškega dodatka in vrtca, medtem ko jim točk, s katerimi bi uveljavljali subvencije za malice, kosila, prevoze, torej pravic, ki so jim že priznane, v tem šolskem letu ni potrebno še dodatno glasovati.

Če nekomu junija, julija ali avgusta poteče obstoječa odločba, lahko s tem kaj pridobi?
To je odvisno od več enot, ena je tudi način plačila dohodka. Zdaj se upošteva neto dohodek in ne več bruto. Upoštevalo se bo v določenem delu tudi premoženje, zato je smiselno, da si osebe, ki si želijo uveljavljati olajšave, pogledajo spletno stran ministrstva za delo in si tam preberejo informacije ter si preberejo zakon. Vem, da se to sliši grozno, a tudi strokovni delavci na centru vam ne morejo povedati natančnega izračuna, ker ne razpolagajo z vsemi podatki. Oni bodo lahko te baze podatkov, s katerimi bo v informacijskem sistemu vzpostavljena povezava, pogledali šele na podlagi vloge. To je nujno potrebno zaradi zagotavljanja osebnih podatkov. Zato ne bodite hudi na strokovne sodelavce, če vam bodo pojasnili, da izračuna, kaj se vam bi bolj izplačalo po starem ali novem sistemu, ne bodo mogli narediti.

Vloga je razmeroma dolga, saj je vanjo združenih trinajst dodatkov. Nekdo, ki želi decembra oddati le vlogo za znižano plačilo vrtca, kaj od vseh teh podatkov mora izpolniti?
Prvo poglavje, ki je označeno z rimsko ena (I). Pri rimski številki dve (II) obkrožite, da želite uveljavljati subvencije vrtca. Pod črtami imate navedeno, da navedete priimek in ime otroka za katerega vlagate vlogo za subvencijo. V točki rimska tri g (III g), če želite, uveljavljate, da se pri znižanju plačila vrtca uveljavljajo tudi druge okoliščine, ki lahko vplivajo. Nekatere občine priznavajo tudi te druge okoliščine. Tukaj bi poudarila, da je to odvisno od posamezne občine, saj je ona plačnik subvencije

V prejšnji vlogi je bilo za znižano plačilo vrtca potrebno vpisati premoženje od dodatnih nepremičnin, do avtomobilov, zdaj tega ni. Kako boste zdaj ugotavljali premoženje, če pa je toliko točk, ki v pravilniku opredeljujejo, kaj vse sodi notri?
Informacijski sistem na centru za socialno delo bo omogočal povezavo z 44 bazami podatkov. Nekatere izmed teh baz podatkov vsebujejo tudi podatke o premoženju posameznika. Tu bi opozorila, da vaša navedba, da podatka o premoženju ni treba tudi na novo vpisati, ni točna. Mi nimamo povezav za premoženje, ki jih ima posameznik v tujini, kot tudi ne podatkov o posameznikovih dohodkih v tujini. V prihodnosti se bo to preverjalo. Zato je temu namenjena rubrika, v kateri mora posameznik izrecno obkrožiti, ali ima dohodke oziroma premoženje v tujini. Tu bi opozorila, da je tu obvezno, da obkroži NE, če tega premoženja nima, saj mu bodo drugače strokovni delavci vlogo šteli za nepopolno ali pa pozvali k dopolnitvi vloge.

Koliko pa bodo strokovni delavci natančno videli premoženje posameznika?
Videli bodo strukturo premoženja, ki je že zdaj vidna. Tu gre za pridobivanje podatkov iz zemljiške knjige in iz registra nepremičnin pri geodetski upravi RS, kar pomeni, da lahko že zdaj vsak v njih vpogleda, saj so ti podatki javni. Sčasoma bo dejavna tudi vrednost na podlagi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Na vlogi ste zapisali, da je izjemno pomemben vrstni red pri denarnih prejemkih. Najprej otroški dodatek, nato denarna socialna pomoč, nato varstveni dodatek, šele četrta je državna štipendija. Kaj se zgodi, če vlagatelj tega ne upošteva?
Če vlagatelj tega vrstnega dela ne upošteva, bi strokovni organ, če ugotovi, da bi bila oseba lahko upravičena do tega prejemka, upošteva fiktivno v izračunani višini, ki bi pripadala osebi, če bi vlogo za to pravico seveda vložila in to pravico uveljavljala.


18.06.2015

Že za nekaj 100 evrov ob stanovanje

Poslanci bodo v kratkem odločali o tem, ali naj ljudem iz socialnega dna z zakonsko zaščito omogočijo, da jim kljub dolgovom na računih ostane vsaj minimalni znesek za preživetje. Še naprej pa bodo lahko tudi zaradi že za nekaj sto evrov dolga izgubili stanovanje, kajti med spremembami Zakona o izvršbi in zavarovanju ni takih, ki bi preprečile izvršbe na nepremičnine. Zakaj zakonodaja dovoli, da lastniki izgubijo dom za minimalne zneske in postanejo socialni problem, ki to isto državo nato vsak mesec stane veliko več?


16.07.2015

Breda Kutin, ZPS

25 let zaščite slovenskih potrošnikov je povezanih z Zvezo potrošnikov Slovenije, ki je v preteklosti postavila kar nekaj mejnikov pri dojemanju pravic varčevalcev in kupcev. Kje smo danes? Politike zaščite potrošnikov v Sloveniji skorajda ni, že dosežena raven se je močno znižala, država se loteva horuk akcij, Zveza potrošnikov Slovenije je oslabljena. O potrošniških pravicah z Bredo Kutin v Vročem mikrofonu ob 12.00 na Valu 202.


11.06.2015

Slovenska glasba le še v slovenščini?

V Studiu 14 Radia Slovenija smo v torek organizirali javno razpravo z naslovom: “Laibach – v Londonu Slovenci, v Sloveniji tujci”, kjer so predlagatelji zakona, glasbeniki, strokovna javnost in poznavalci medijske krajine soočili mnenja o dveh najbolj spornih točkah novele zakona – novi opredelitvi slovenske glasbe in pomenu kvot za predvajanje vsaj 20 odstotkov te glasbe med 6. in 22. uro vsak dan.


04.06.2015

Dolgotrajno sprejemanje dolgotrajne oskrbe

Slovenija že več kot desetletje snuje zakon o dolgotrajni oskrbi. Reformi sistema dolgotrajne oskrbe se ne bomo mogli izogniti, do konca leta jo zdaj od nas pričakuje tudi Evropska komisija. Zakaj se kljub neverjetni počasnosti pri sprejemanju reforme nekateri še vedno bojijo prehitrih sprememb pri prehodu iz institucionalne oskrbe na večji poudarek na pomoči na domu? Kje bomo našli sredstva za delovanje sistema? Bo prej treba sprejeti odločitev o reformi zdravstvenega zavarovanja? Medtem pa 20 tisoč ljudi še vedno biva v ustanovah, kot so domovi za stare, čeprav bi ob urejenem sistemu številni od njih lahko živeli doma.


02.06.2015

Neofašizem in neonacizem

Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij. Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?


28.05.2015

Težave slovenskega zdravstva

V zdravstvu ni nič drugače kot v celotni družbi. Dialoga s politiko ni, plačni sistem je z uravnilovko zavrl ves napredek, odgovorni svoja ravnanja opravičujejo z zapisanim v pravilnikih in členih. Stavka za višje plače in normative, sprejemanje odgovornosti in nezadovoljstvo pacientov – so le nekateri problemi, ki jih ima slovenski zdravstveni sistem. Mnenja zdravnikov - dr. Marijan Ivanuša SZO, dr. Adolf Lukanović, Ginekološka klinika LJ, dr. Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik. dr.Jurij Gorjanc, kirurg.


26.05.2015

Odpreti prosto pot GSO v Evropo?

… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.


26.05.2015

Odpreti prosto pot GSO v Evropo?

… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.


21.05.2015

Življenja so pomembnejša od mej

Kakšna je resnična solidarnost, ki jo naša država izkazuje do ljudi, ki bežijo pred vojno, lakoto, nasiljem in zakaj begunci bežijo tudi pred sistemom pri nas? Kdo bo predstavljal kolaterarno škodo vojaških akcij v begunski krizi? Kaj prinaša kriminalizacija beguncev, ki se zaostruje v razpravah o sistemu kvot? Med vojno v Jugoslaviji je bilo v Sloveniji tudi do 70.000 beguncev. Zakaj se danes tako bojimo, če bi morali odpreti vrata nekaj desetim ali stotim?


19.05.2015

Agenciji za civilno letalstvo manjka usposobljenih kadrov

Slovenijo zaradi počasnosti, pomanjkanja strokovnega kadra in neracionalnosti na področju urejanja letalskega sektorja čaka postopek pred evropskim sodiščem. Lahko se celo zgodi, da nam odvzamejo licence in certifikate, kar pomeni, da letala, ki so registrirana v Sloveniji, ne bodo smela leteti v zračnem prostoru drugih držav. Za takšno stanje je kriva Javna agencija za civilno letalstvo, saj ji zaradi slabega vodenja in pomanjkanja strokovnega kadra v štirih letih na področju letalskega prometa ni uspelo doseči evropskih standardov.


14.05.2015

Se pri drugemu bloku JE Krško ponavlja TEŠ 6?

Za projekte, povezane z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, je državna Gen Energija vložila že več kot 10 milijonov evrov, čeprav država o tem še ni sprejela uradne odločitve. Kakšna bo cena morebitnega drugega bloka? Kakšna je garancija, da se ne bo ponovila podobna – le nekajkrat dražja – zgodba kot pri TEŠ-6? Gre pri projektu Krško 2 za realno potrebo po jedrski energiji, ali za poslovno priložnost?


12.05.2015

Minimalna plača

Minimalna plača ni socialni korektiv, ampak plačilo za opravljeno delo. Prejema jo približno 40 tisoč zaposlenih, med njimi tudi tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah, praznikih, pa za to ne dobijo dodatnega plačila. Njihove zgodbe povedo več od vseh številk in definicij, tudi te, da minimalna plača ne ustreza definiciji dostojnega plačila.


07.05.2015

Javni poziv Eko sklada

Javni poziv Eko sklada za naložbe občanov v večjo energetsko učinkovitost stavb in večjo rabo obnovljivih virov energije že dolgo ni dvignil toliko prahu kot letos. Čeprav je zagotovljenih sredstev za kar milijon evrov več kot lani – skupaj 22 milijonov – je nezadovoljstvo občanov, vlagateljev in izvajalcev veliko. Tako zato, ker je bil poziv objavljen z več kot dvomesečno zamudo – to je povzročilo precejšnjo škodo tistemu delu slovenskega gospodarstva, ki je vezan na področje energijsko varčne graditve – kot tudi zato, ker v njem ni več subvencij za nekatere najbolj priljubljene ukrepe, na primer za vgraditev toplotnih črpalk za pripravo sanitarne vode.


05.05.2015

Učbeniški skladi

Po številnih opozorilih na šolskem ministrstvu vendarle predvidevajo obširno in celostno prenovo učbeniških skladov s postopnim uvajanjem jeseni. Bodo s predvidenim načrtom uničene, dotrajane in celo neveljavne izvode v osnovnih šolah dokončno postavili v preteklost in pravočasno nadomestil z novimi? Za koliko časa in na čigav račun?


28.04.2015

Expo 2015: Svetovna Slovenija?

Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?


28.04.2015

Expo 2015: Svetovna Slovenija?

Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?


24.04.2015

Kršitve pravic iz delovnih razmerij

Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.


23.04.2015

Korenček in palica v javnem sektorju

javnem sektorju se veliko dela, v realnem pa veliko naredi, je postavil tezo minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ali res? Je analiza delovanja javnega sektorja že narejena ali se z uvedbo spremembe plačnega sistema, ki bi po menedžerskem principu omogočal, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši delavci nagrajeni, slabši pa kaznovani, le uklanjamo pritisku OECD-ja?


21.04.2015

Pripravništva v socialnem varstvu

Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.


16.04.2015

Stavka zdravnikov je nepotrebna

Gostja Vročega mikrofona je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, soočena s prvo opozorilno stavko zdravnikov: “Stavka zdravnikov je legitimna pravica sindikata, mislim pa, da je nepotrebna, saj smo se s predstavniki sindikata že dogovorili o našem bodočem sodelovanju.”


Stran 30 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov