V zdravstvu ni nič drugače kot v celotni družbi. Dialoga s politiko ni, plačni sistem je z uravnilovko zavrl ves napredek, odgovorni svoja ravnanja opravičujejo z zapisanim v pravilnikih in členih. Stavka za višje plače in normative, sprejemanje odgovornosti in nezadovoljstvo pacientov – so le nekateri problemi, ki jih ima slovenski zdravstveni sistem. Mnenja zdravnikov - dr. Marijan Ivanuša SZO, dr. Adolf Lukanović, Ginekološka klinika LJ, dr. Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik. dr.Jurij Gorjanc, kirurg.

Aleksander Doplihar: "Zdravnik naj bi bil moralno in etično neoporečen. Vsa ta gonja za denarjem in zaslužkom je popolnoma zgrešena in nemoralna."

V zdravstvu ni nič drugače kot v celotni družbi: dialoga s politiko ni, plačni sistem je z uravnilovko zavrl ves napredek, odgovorni svoja ravnanja upravičujejo z zapisanim v pravilnikih in členih. Stavka za višje plače in normative, sprejemanje odgovornosti in nezadovoljstvo pacientov so le nekatere težave slovenskega zdravstvenega sistema.

“Vemo, da je Klinični center kot vrhunska slovenska zdravstvena ustanova v zadnjih letih vedno znova opozarjal na določene sistemske pomanjkljivosti, pa ni bilo odziva.” – dr. Adolf Lukanovič

V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani kljub stavki omogočajo zdravstveno varstvo kot v normalnih razmerah. Izredni profesor in strokovni direktor Ginekološke klinike dr. Adolf Lukanovič pravi: “V javnem sektorju nimamo možnosti nagrajevanja po storilnosti, ampak  še vedno velja uravnilovsko načelo plačevanja. S sprejetimi standardi in normativi bi lahko odkrili tiste delavce, ki delajo nadpovprečno veliko. Kadrovsko smo podhranjeni. Mi imamo na stotine delavk zdravstvene nege, ki so opravile številne nadure, a se prelagajo iz meseca v mesec in niso izplačane.”

Kako pa objektivno odgovornost zdravnikov in kako odgovornost vodij oddelkov in bolnišnic razume upokojeni zdravnik Aleksander Doplihar,  ki še vedno vodi ambulanto  za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani?

“Zame je ravnanje zdravniškega sindikata zelo neetično. Grozi s stavko, namesto da bi razmišljal o tem, kar počnejo. S tem nenormalnim navijanjem za zviševanje plač močno škodi morali in etiki zdravniškega poklica. Zdravnik naj bi bil moralno in etično neoporečen. Vsa ta gonja za denarjem in zaslužkom je popolnoma zgrešena in nemoralna.”

Dr. Jurij Gorjanc je zaposlen kot kirurg na avstrijskem Koroškem. Za odhod iz Slovenije se je odločil, ker si je želel pridobiti nova znanja. Po nekaj mesecih dela je opazil, da je sistem v Avstriji predvsem bolj učinkovit. Želi si, da bi enako veljalo tudi za Slovenijo, zato pozdravlja stavko in pravi, da je konstruktiven  dialog nujen za boljši jutri: “Jaz danes v ambulanti v Avstriji nimam nikoli več kot 15 bolnikov v  celotnem ambulantnem času in si ga lahko razporedim tako, da bo vsak bolnik slišal tisto, kar mora slišati in kar pričakuje glede na svoja vprašanja.”

“Stavka se preveč demonizira. Okrcati moram tudi medije. Žal je raven komuniciranja med zdravništvom in ministrstvom takšna, da te komunikacije ni, če zdravniki ne rečejo, da se hočejo pogovarjati zelo resno, in zelo resno se trenutno očitno da pogovarjati samo s stavko. To je mehanizem, da nekdo posluša argumente.”

Dr. Jurij Gorajnc torej pravi, da ima plačo na avstrijskem Koroškem za približno od 30 do 40 odstotkov višjo kot v Sloveniji. O plačah v Švici pa vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji dr. Marijan Ivanuša: “Prevelika delovna obremenitev lahko pomeni tudi slabšo kakovost dela, vsekakor pa manj dela ne pomeni samo po sebi boljše kakovosti dela. Mi smo pred leti opravili analizo stanja v primarnem zdravstvu in že takrat ugotovili, da vodstva sploh ne uporabljajo – sicer omejenega – nabora mehanizmov, ki jih imajo za izboljšanje kakovosti dela zdravnikov in primarnega zdravstva. Ne verjamem, da bodo normativi sami po sebi pripomogli k boljši kakovosti dela.”

“Brez te kulture pa tudi ni mogoče uvesti ustreznih sistemskih rešitev,” še meni dr. Marijan Ivanuša.

“Zdravstveni sistem lahko deluje, če posamezni elementi med sabo sodelujejo in komunicirajo. Da se odkrito pogovarjamo o problemih, ne da potekajo igrice v ozadju.”